Barok

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Baročno pohištvo

Barók je evropski zgodovinski in umetnostni slog, ki se je začel okoli leta 1660 s prvim centrom v Rimu. Obdržal se je skozi celotno 17. stoletje, ponekod tudi še dlje, ter se izpel v rokokoju, ki je slog še bolj igrivih in bujnih oblik. Rokoko je bil v nekaterih delih Evrope skorajda bolj priljubljen, kot njegov umetnostni predhodnik.

S samo besedo so prvotno označevali razne posebnosti, kot so npr. biseri nepravilnih ter nesimetričnih oblik. Kot oznaka za umetnostni slog 17. stoletja je beseda obveljala šele v 20. stoletju, in se nanaša tudi na glasbo in književnost tega obdobja.

Tudi barok se je tako kot renesansa razvil v Italiji. Barok je odsev zmage nad reformacijo in baročna umetnost je odziv na protestantsko umetnost (protestantske cerkve npr. niso bogato opremljene). V določenih elementih se je barok opiral na renesanso, predvsem pri upodabljanju človeškega telesa ter pri uporabi stebrov v arhitekturi.

Značilnosti baročnega sloga so prekomerno upodabljanje čustev, blišč ter čisti, lahko interpretirani detajli. Baročni slog je zelo dobro izražal načela absolutizma (moč, obilje, okrasje, sijaj). Barok se je razvil znotraj kiparstva (baročno kiparstvo), slikarstva (baročno slikarstvo), književnosti (baročna književnost) in glasbe (baročna glasba).

Barok se je v glasbi odražal predvsem preko bogate ornamentacije. Najbolj znan predstavnik te smeri je bil J. S. Bach.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Nataša Golob: Umetnostna zgodovina. Učbenik za umetnostno zgodovino v gimnazijskem izobraževanju, srednje tehniškem oz. strokovnem izobraževanju in poklicno tehniškem izobraževanju. Ljubljana : DZS, 2003 ISBN 86-341-2781-8 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]