Claudio Monteverdi

Portret Claudia Monteverdija v Benetkah, 1640, avtor Bernardo Strozzi.

Claudio Monteverdi (tudi Monteverde), Italijanski skladatelj, violist, orglar in pevec, * 15. maj 1567, Cremona, † 29. november 1643, Benetke Monteverdi je bil prvi veliki operni skladatelj in prvi je z orkestralnimi glasbili dosegel dramatičen učinek. Velja tudi za skladatelja, ki je pripeljal vokalni madrigal do popolnosti.
Rodil se je 15. maja 1567 v zdravniški družini v Cremoni kot najstarejši med petimi brati. Glasbo je študiral od malih nog naprej. pel je v zboru rojstnega mesta in se naučil brati glasbo na prvi pogled. S petnajstimi leti je izdal svojo prvo zbirko triglasnih motetov, ki ji je sledila knjiga štiriglasnih duhovnih madrigalov. Pri dvajsetih je objavil prvo zbirko petglasnih madrigalov. S triindvajsetimi leti je postal instrumentalist in pevec vojvode v Mantovi.
Monteverdiju sej e 20. maja 1599 izpolnila ljubezenska želja. Poročil se je namreč z dvorno pevko Claudio Cattaneo. Ta mu je rodila dva sina, Francecsa ( 1601) in Massimiliana ( 1604) ter eno hčer, Leonoro ( 1603).
Na željo vojvode je Monteverdi leta 1607 napisal opero Orfej, ki je nastarejša v celoti ohranjena opera na svetu. S to opero je Monteverdi ustvaril nov glasbeni stil- glasbena drama.
Kmalu je napisal še druge opere: Arianna, Ples nedostopnih in Andromeda, s katerimi je zaslovel po celotni Italiji. Istočasno pa je izdal še peto knjigo madrigalov v kateri je vidno uporabljanje disonanc in solo-disonance.
Po smrti vojvode Vincenza I., je Monteverdi postal direktor in dirigent v cerkvi sv. Marka v Benetkah. Tam je ustvaril še veliko sakralnih kompozicij-maš, motetov. Nove možnosti za preboj v svet prepoznavnosti je Monteverdi dobil, ko se je odprl beneški Teater San Cassian, prvo stalno operno prizorišče na svetu, leta 1637. V osemdesetem letu starosti je napisal še nekaj vojnih in ljubezenskih motetov, v katerih verjetno prvi v zgodovini uporablja tremolo in pizzicato pri godalih. Z Monteverdijevimi deli so tako godala postala temelj orkestra. Napisal je tudi pet opernih mojstrovin, od katerih sta: Vrnitev Odiseja v domovino in Kronanje Popeje.
Umrl je 29. novembra 1643 v Benetkah. Za časa življenja je izdal osem zbirk madrigalov, eno zbirko pa so izdali po njegovi smrti. S svojimi deli je naredil prehod iz glasbene renesanse v barok. Njegovo največje delo pa so Večernice blažene Device ( 1610), ki predstavljajo eno največjih primerov duhovne glasbe.

DELA:

DUHOVNA DELA:

• Duhovni napevi ( 1582)
• Duhovni madrigali ( 1582)
• Večernice blažene Device ( 1610)
• Selva morale e spirituale ( 1641)

VOKALNA DELA:

• Triglasne canzonette ( 1584)
• Petglasni madrigali v dveh tonih ( prvi: 1587, drugi: 1590)
• Scherzi musicali ( 1607)

ODRSKA DELA:

• Orfej ( 1607)
• Arianna ( 1608)
• Boj Tankreda in Klorinde (1624)
• Vrnitev Odiseja v domovino ( 1640)
• Kronanje Popeje ( 1642)

Glasbene datoteke

• Cor Mio Mentre Vi Miro

  Cruda Amarilli

  Non Si Levav'ancor

• Imate z zagonom datotek težave? Poskusite si pomagati s pomočjo za predstavnostno gradivo.

Glej tudi

• seznam italijanskih skladateljev
• seznam italijanskih violinistov
• seznam italijanskih pevcev
• seznam baročnih skladateljev