Tridentinski koncil
| Niz člankov Krščanstvo |
|
 |
|
|
Osebnosti |
|
|
Zgodovina |
|
|
Osnove |
|
|
Molitve |
|
|
|
|
Tridentinski koncil je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope. Namen je bil reformirati katoliško Cerkev od znotraj zaradi zahtev reformacije, vendar to ni uspelo in sledil je razkol. Ta veliki cerkveni zbor je potekal v Tridentu (danes Trento, Italija) in v Bologni. Na koncilu so vpeljali Katekizem rimskokatoliške Cerkve, določili standarde obredov v rimskokatoliški Cerkvi in dokončno potrdili svetopisemski kánon.
Vsebina |
Nekateri sklepi [uredi]
Tridentinski koncil velja za enega najvažnejših v zgodovini Cerkve, saj so na njem sprejeli odločitve, ki so močno posegale na različna področja vsakdanjega življenja.
Zakonska zveza [uredi]
Sklepi zbora so med drugim obravnavali spolno življenje in znova naznanili, kot so to storili sto let pred tem na koncilu v Firencah (gl. Florentinski koncil), da je zakon zakrament in ga nihče ne more razveljaviti. Poroka je postala zapovedan javen in slovesen obred pod nadzorom Cerkve. Z dodatnima ukrepoma so poskusili uveljaviti svetost zakona: tako imenovane skrivne, tj. brez ustreznih formalnosti sklenjene zakonske zveze naj bi ne bile več veljavne, pred samo poroko pa naj bi bili oklici, trikratno naznanilo v cerkvi, pri sami poroki pa naj bi bile prisotne tri priče, med njimi duhovnik, ki pozna ženina in nevesto.
Novost je bilo določilo, da morata mlada pred poroko dobiti dovoljenje staršev. O tem so razpravljali tudi na nekaterih prejšnjih koncilih, vendar tega niso dosledno spoštovali povsod; po novem pa so to določilo postavili na stopnjo cerkvene postave.
Drugo poglavje tridentinskih sklepov je obravnavalo problem duhovniških zakonov. Duhovnikom so znova ukazali, da so se dolžni držati zaobljube devištva v najstrožji obliki. Med drugim so razpravljali o pohujšljivi književnosti in posledično se je Boccacciov Dekameron znašel na seznamu (t. i. Indeksu) prepovedanih knjig. Prav tako so strogo obsodili upodabljanje telesne golote v likovni umetnosti.
Izobrazba duhovnikov [uredi]
Duhovniki so morali biti primerno izobraženi. Študij teologije je zato doživel velik razcvet. V ta namen je papež ustanovil nov meniški red: Jezusovo družbo ali jezuite.
Vulgata [uredi]
Koncil je potrdil Vulgato kot edino besedilo, po katerem se smejo ravnati verniki in duhovniki.
Matične knjige [uredi]
Da bi izboljšali pregled nad verniki so uvedli matične knjige, v katere so vpisovali vsa rojstva, poroke in smrti.
Literatura [uredi]
- O sklepih, nanašajočih se na spolnost: Morus (1961): Zgodovina seksualnosti, Cankarjeva založba, Ljubljana, str. 175 - 176.
