Amsterdam

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Amsterdam
Mesto
Amsterdam iz zraka

Zastava

Grb
Geografska lega Amsterdama
Koordinati: 52°22′N 4°54′E / 52.367°N 4.9°E / 52.367; 4.9
Država Zastava Nizozemske Nizozemska
Pokrajina Zastava Severne Holandije Severna Holandija (Noord-Holland)
Upravljanje
 • župan Eberhard van der Laan
Površina[1][2]
 • Mesto 219 km2
 • Kopno 166 km2
 • Voda 53 km2
 • Metropolitansko obm. 1.815 km2
Nadmorska višina[3] 2 m
Prebivalstvo (6. maj 2012)[4]
 • Mesto 820.654
 • Gostota 3.506 preb./km2
 • Urbano 1.209.419
 • Metropolitansko obm. 2.289.762
Časovni pas CET (UTC+01)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+02)
Poštne številke 1011–1109
Omrežna skupina 020
Spletna stran www.amsterdam.nl/

Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države. Mesto, ki je zaradi svojih številnih kanalov znano tudi kot »Severne Benetke«, ima 747.290 prebivalcev (januar 2008) in je v severnem delu Randstadta, šeste največje konurbacije t.j. družitve mest v Evropi, z okoli 6.500.000 prebivalci. Ocenjuje se, da v širšem mestnem območju Amsterdama živi 1.500.000 ljudi. Ime mesta pomeni »jez na reki Amstel« ter se nanaša na začetke prve naselbine, ki se je nahajala na današnjem trgu Dam.

Amsterdam je bil zgolj majhna ribiška naselbina vse do konca 12. stoletja, med nizozemsko zlato dobo pa je postal eno najpomembnejših pristanišč na svetu, po zaslugi velikanskega razvoja trgovine. Tedaj je postal svetovni center financ in diamantov. V 19. in 20. stoletju se je Amsterdam močno razširil in oblikovala so se nova satelitska mesta v njegovi okolici.

Amsterdam je finančno in kulturno središče Nizozemske. V njem imajo sedež velike nizozemske korporacije, med njimi 7 izmed 500 največjih na svetu, vključno s Philipsom in ING. Znana amsterdamska borza, članica Euronexta, je v središču mesta. Glavne znamenitosti Amsterdama, poleg zgodovinskih kanalov, so Rijksmuseum, Muzej Van Gogha, hiša Ane Frank, sloveča Rdeča četrt in kavarne s kanabisom, ki v mesto privabijo okoli 4.200.000 turistov letno.

Leta 1928 je Amsterdam gostil Poletne olimpijske igre, osrednji Olimpjski Stadion, ki so ga takrat zgradili prav v ta namen pa je danes prenovljen in gosti različne kulturne in športne prireditve.[5]

Etimologija imena[uredi | uredi kodo]

Ime Amsterdam izvira iz imena Aemstelredamme, kar pomeni Jez nareki Amstel[6]. Mesto je namreč nastalo ob jezu, ki so ga zgradili na reki Amstel po poplavah v letih 1170 in 1173. Ob jezu so zgradili tudi most. Ime se v pisnih virih prvič pojavi v dokumentu z dne 27. oktobra 1275, v kateri piše, da so homines manentes apud Amestelledamme (ljudje, živeči v bližini Aemstelledamma).[7] oproščeni plačila mitnine pri prečkanju mostu.[8] [9] Leta 1327 se je ime vasi spremenilo v Aemsterdam.[8][10]

Zgodovina mesta[uredi | uredi kodo]

Amsterdam je dobil mestne pravice leta 1300, po drugih virih pa leta 1306.[11] Razcvet mesta se je začel v 14. stoletju, predvsem zaradi trgovanja s Hansami.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Amsterdam je pobraten z mnogimi svetovnimi mesti:

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Kerncijfers voor Amsterdam en de stadsdelen". os.amsterdam.nl. Research and Statistics Service, City of Amsterdam. 1 January 2006. Pridobljeno dne 4 April 2007. 
  2. ^ "Area, population density, dwelling density and average dwelling occupation". os.amsterdam.nl. Research and Statistics Service, City of Amsterdam. 1. januar 2006. Pridobljeno dne 13. avgusta 2008. 
  3. ^ "Actueel Hoogtestand Nederland" (v nizozemščini). Pridobljeno dne 18 May 2008. 
  4. ^ "Gemiddelde bevolking per regio naar leeftijd en geslacht" (v nizozemščini). Statistics Netherlands. Pridobljeno dne 9. julija 2007.  od dne februar 2011[slepa povezava]
  5. ^ "Athletics" (v nizozemščini). Olympisch Stadion Amsterdam. SOSA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. decembra 2008. Pridobljeno dne 8. novembra 2008. 
  6. ^ Encyclopædia Britannica Eleventh Edition, Vol 1, pp. 896-898.
  7. ^ "The toll privilege of 1275 in the Amsterdam City Archives". Stadsarchief.amsterdam.nl. Pridobljeno dne 10. oktobra 2010. 
  8. ^ 8,0 8,1 Berns, Jan; Daan, Jo (1993). Hij zeit wat: de Amsterdamse volkstaal (Nizozenščina). Haag: BZZTôH. str. 91. ISBN 90-6291-756-9. 
  9. ^ Een kleine geschiedenis van Amsterdam, page 19. Geert Mak. (1994) Uitgeverij Atlas, Amsterdam/Antwerpen,
  10. ^ Een kleine geschiedenis van Amsterdam,pp 18-20. Geert Mak. (1994) Uitgeverij Atlas, Amsterdam/Antwerpen,
  11. ^ "De geschiedenis van Amsterdam" (Dutch). Municipality of Amsterdam. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maj 2008. Pridobljeno dne 21. maja 2008. 
  12. ^ "Sister Cities". Beijing Municipal Government. Pridobljeno dne 23. junija 2009. 
  13. ^ "Sister Cities of Istanbul". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. maja 2009. Pridobljeno dne 1. julija 2009. 
  14. ^ Erdem, Selim Efe (1. julija 2009). "İstanbul'a 49 kardeş" (Turkish). Radikal. Pridobljeno dne 22. julija 2009. "49 sister cities in 2003" 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]