Džakarta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Džakarta
Daerah Khusus Ibukota Jakarta
Mesto
Posebno ozemlje prestolnice Džakarta
Nebotičniki v središču Džakarte

Zastava

Pečat
Vzdevek: Veliki Durian
Geslo: Jaya Raya (»Uspešno in véliko«)
Džakarta se nahaja v državi Indonezija
Džakarta
Lega Džakarte v Indoneziji
Koordinati: 6°16′0″S 106°48′0″E / 6.266667°S 106.8°E / -6.266667; 106.8Koordinati: 6°16′0″S 106°48′0″E / 6.266667°S 106.8°E / -6.266667; 106.8
Država Indonezija
Provinca Džakarta
Upravljanje
 • Vrsta posebno administrativno območje
 • guverner Fauzi Bowo (od 2007)
Površina
 • Mesto 656 km2
Nadmorska višina 4 m
Prebivalstvo (2008)[1] 8.500.000
 • Mesto 8.500.000
 • Gostota 13.000 preb./km2
 • Metropolitansko obm. 24.094.000
Časovni pas WIB (UTC+7)
Omrežna skupina +6221
Spletna stran www.jakarta.go.id

Džakarta (fomalno DKI Jakarta) je velemesto v jugovzhodni Aziji, glavno mesto Indonezije in hkrati največje mesto v državi. Leži na severozahodnem delu Jave ob obali Javskega morja. S površino 661,52 km² in 8.384.853 prebivalci (po uradnem popisu leta 2000[2]) je enajsto največje mesto na svetu. Predstavlja središče urbanega območja Jabodetabek, kjer živi več kot 23 milijonov ljudi in se staplja z urbanim območjem sosednjega mesta Bandung. Je ekonomsko, politično, prometno in kulturno središče države.

Administrativno Džakarta ni mesto, temveč provinca s posebnim statusom prestolnice Indonezije. Namesto župana ima tako guvernerja in je razdeljena v več regij z lastno upravo. Dolgo časa je guvernerje Džakarte izbiral lokalni parlament, leta 2007 pa so guvernerja prvič izbirali na neposrednih volitvah.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Natančen čas nastanka Džakarte ni poznan. Mesto na območju današnje Džakarte je bilo sprva poimenovano Sunda Pura, kot prestolnica pa se omenja že v 4. stoletju n. št. Pod oblastjo kraljestva Sunda so ga preimenovali v Sunda Kelapa in v 14. stoletju je bilo eno njihovih najpomembnejših pristanišč. Evropejci so ga prvič obiskali leta 1513. Kmalu po tistem je prišel pod oblast sultanata iz Demaka (centralna Java) in dobil ime Jayakarta.

Batavia okoli leta 1870

Lokalni oblastniki so vzpostavili stike tako z nizozemskimi trgovci, kot z njihovimi rivali, Angleži in obojim dovolili postaviti trgovsko postojanko v mestu. Ko so se njihovi odnosi z Nizozemci poslabšali, so jih ob pomoči angleškega ladjevja napadli, vendar so se Nizozemci obranili in prisilili Angleže k umiku iz mesta. Tako so utrdili svojo oblast v regiji in mestu leta 1619 dali ime Batavia. Kot trgovsko mesto je Batavia doživljala hiter razcvet in privlačila indonezijske ter kitajske imigrante, zaradi česar so se pojavile prve težave s prenaseljenostjo. Zaradi epidemij nalezljivih bolezni se je pričelo mesto širiti predvsem na jug, stran od pristanišča.

Današnje ime so mestu dali Japonci ob okupaciji Jave med 2. svetovno vojno. Ob koncu vojne so ga zavzeli zavezniki. Po vojni so indonezijski republikanci začeli z bojem za neodvisnost države. Za prestolnico so takrat začasno postavili mesto Yogyakarta, Džakarta pa je ponovno dobila ta status leta 1950, po razglasitvi neodvisnosti. Prvi indonezijski predsednik je spodbudil mnoge državno financirane projekte za izboljšanje infrastrukture in začel s preoblikovanjem mesta v današnjo podobo. Posebni administrativni status je dobilo 1966; kratica DKI pomeni Daerah Khusus Ibukota - posebno ozemlje prestolnice.

Sedanjost[uredi | uredi kodo]

Kot mnoga velika mesta v razvijajočih se državah se tudi Džakarta spopada s hudimi težavami kot posledico hitre urbanizacije. Prebivalstvo je naraslo iz 1,2 milijona leta 1960 do skoraj 9 milijonov (upoštevajoč samo uradne podatke), kot središče regije pa pritegne tudi ogromno dnevnih migracij. Razvoj infrastrukture ne sledi povečanju prebivalstva, posledica česar so obsežni prometni zastoji, onesnažen zrak in težave z odvozom odpadkov. Slaba kanalizacija in nizka nadmorska višina pa poleg tega povzročata redne poplave.

Transportni sistem v mestu predstavljajo večinoma privatni minibusi in motorizirane rikše, ki jim domačini pravijo bajaj, beležijo pa tudi letno 10% rast števila osebnih avtomobilov. Kljub poskusom modernizacije samo 2% prebivalcev uporablja javni prevoz.[3]

Kulturno in narodnostno je Džakarta kot politično ter ekonomsko središče izrazito kozmopolitansko mesto. V njem se mešajo lokalna ljudstva z različnimi priseljenci iz preostalega dela jugovzhodne Azije, zelo pomembna pa je tudi kitajska skupnost.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Džakarta ima formalne odnose z več mesti po svetu:

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Penduduk Provinsi DKI Jakarta: Penduduk Provinsi DKI Jakarta Januari 2008 (Služba za demografijo in civilni arhiv: Prebivalstvo province Džakarta, januar 2008)
  2. ^ Surbakti S., Praptoprijoko L.R., Darmesto S. (2000). Indonesia's 2000 Population Census: A Recent National Statistics Activity [1]. BPS Statistics Indonesia.
  3. ^ Williamson L. (6.6.2007). "Jakarta begins river boat service". BBC News. Pridobljeno dne 14.4.2008. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)