Budimpešta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Budimpešta
Mesto
Budapest

Zastava

Grb
Budimpešta se nahaja v državi Madžarska
Budimpešta
Lega Budimpešte na Madžarskem
Koordinati: 47°28′19″N 19°03′01″E / 47.47194°N 19.05028°E / 47.47194; 19.05028Koordinati: 47°28′19″N 19°03′01″E / 47.47194°N 19.05028°E / 47.47194; 19.05028
Država Madžarska
Upravljanje
 • Župan István Tarlos (Fidesz-KDNP)
Površina
 • Mesto 525,16 km2
 • Urbano 2.538 km2
 • Metropolitansko obm. 7.626 km2
Najvišja nadmorska višina 527 m
Najnižja nadmorska višina 96 m
Prebivalstvo (2011)
 • Mesto 1.741.041
 • Rang 1.
 • Gostota 3.300 preb./km2
 • Urbano 2.551.247
 • Urbana gostota 1.000 preb./km2
 • Metropolitansko obm. 3.284.110
 • Metropolitanska gostota 430 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštne številke 1011–1239
Omrežna skupina 1
ISO 3166 koda HU-BU
Spletna stran budapest.hu

Budimpešta (madžarsko Budapest [budɒˌpɛʃt]) je glavno mesto Madžarske. Z uradno približno 1,7 milijona prebivalcev, neuradno pa z okoli 2,5 milijona prebivalcev je po številu prebivalcev šesto največje mesto v Evropski uniji[navedi vir].

Deli mesta[uredi | uredi kodo]

Budimpešta se razteza ob obeh bregovih Donave, ki teče od severa proti jugu. Razdeljena je na 23 okrožij, vsako okrožje je občina. Na desnem bregu se nahaja nekdanje samostojno mesto Budim (Buda) in severno od njega Stari Budim (Óbuda). Pešta se nahaja ob levem bregu Donave. Na Donavi je nastalo tudi nekaj otokov. Severno od mestnega središča sta Margit - sziget (Margaretin otok, poimenovan po hčeri Béle IV., ki je živela v otoškem dominikanskem samostanu iz leta 1251), danes priljubljen park in rekreacijsko središče, in Óbudai - sziget (Starobudimski otok), na otoku Csepel sziget južno od mestnega središča je danes rečno tovorno pristanišče.

Panoramski posnetek Pešte
Panoramski posnetek Pešte

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Arheološke najdbe dokazujejo poseljenost območja današnje Budimpešte že v kameni dobi. Pozneje je na mestu današnje Óbude keltsko pleme Evariski ustanovilo majhno naselbino Ak-Ink (bogate vode). Na njenih temeljih so Rimljani leta 89 ustanovili mesto Aquincum, ki je leta 106 postalo glavno mesto province Spodnja Panonija in to ostalo vse do konca 4. stoletja. Na mestu današnje Pešte (ob levem bregu Donave) je stalo mesto Contra aquincum (ali Trans Aquincum). V 5.stoletju,obdobju Hunov kralj Attila zgradi svoje mesto. Leta 896 so območje današnjega mesta zasedli Madžari in postopoma so nastala do leta 1873 samostojna mesta Stari Budim (Óbuda), Budim (Buda) in Pešta (Pest).

Szent Istvan Templom

Leta 1241 so Mongoli napadli Pešto in prek zamrznjene Donave še Budim. Zaradi tega je dal kralj Béla IV. utrditi grič na desnem bregu Donave. Znotraj te utrdbe je nastal novi Budim, ki je leta 1247 postal sedež kraljevega dvora, leta 1361 pa tudi glavno mesto Madžarske. V tem času, ko so anžuvinski kralji širili trgovino, so se močno razvila. Budim je doživel razcvet v času Sigismunda Luksemburškega in še zlasti Matije Korvina (kralja Matjaža), ki je dal sezidati renesančno palačo in ustanovil knjižnico.

Turki so zasedli Pešto leta 1526 po zmagi v bitki pri Mohácsu. Budim so zasedli 15 let kasneje. Prestolnica se je preselila v Pozsony (današnjo Bratislavo), Budim pa je postal glavno mesto turške province. Do turškega umika leta 1686, ko so današnjo Madžarsko zasedli Habsburžani, je večina stavb zaradi nevzdrževanja propadala, le nad termalnimi vrelci so nastala kopališča.

Največji razcvet v tem času je doživela Pešta, od leta 1723 tudi sedež uprave madžarskega dela kraljevine. Leta 1777 se je v Budim iz Nagyszombata (današnje Trnave) preselila univerza, ki se je že čez 7 let preselila v Pešto. Leta 1784 se je prestolnica iz Bratislave ponovno preselila v Budim. V času grofa Istvána Széchenyja so vsa tri mesta doživela ponoven razcvet in pričela dobivati današnjo podobo.

Ob vstaji leta 1849 so se prvič pojavile zahteve po združitvi vseh treh mest. Habsburška oblast se je temu upirala vse do leta 1873, ko je Budimpešta z združitvijo Bude, Óbude in Pešte tudi formalno nastala in bila glavno mesto ogrskega dela leta 1867 ustanovljene Avstro-Ogrske.

Lajoš Kossuth, spomenik pri madžarskem parlamentu v Budimpešti

Zlasti peštanska stran se je še naprej razvijala, mesto je postalo prometno vozlišče države, leta 1896, ravno na 1000. obletnico madžarske osvojitve Panonije, pa je kot drugo mesto na svetu (za Londonom) dobilo podzemno železnico.

Razvoj mesta je zaustavila prva svetovna vojna, po kateri je postalo prestolnica neodvisne, vendar s trianonsko pogodbo močno okleščene Madžarske. Med drugo svetovno vojno so leta 1944, po strmoglavljenju Miklósa Horthyja, mesto zasedli Nemci in pobili približno tretjino izmed 500.000 budimpeštanskih Judov. Precej škode so povzročila tako bombardiranja ameriških bombnikov kot obleganje Rdeče armade, ki je 13. februarja osvobodila mesto.

Leta 1956 je izbruhnila madžarska protikomunistična vstaja, ki jo je sovjetska vojska s ogromno premočjo krvavo zatrla. Ubitih je bilo več deset tisoč ljudi, madžarskega predsednika Imre Nagya, ki se zatekel v Jugoslovansko ambasado (zraven Trga Herojev), je takratna jugoslovanska vlada izdala Sovjetom, ki so ga na tajnem procesu obsodili na smrt ter ga kmalu zatem usmrtili. Madžarska je tako ostala komunistična država in tudi članica Varšavskega Pakta še dobrih 30 let, kar je negativno vplivalo na njen razvoj, kot tudi na razvoj Budimpešte. Gospodarstvo, ki je bilo pred komunizmom enako gospodarstvu Avstrije, je bilo leta 1989 neprimerljivo slabše in je na nižjem nivoju še danes. Po letu 1956 je novi, Sovjetski Zvezi naklonjeni predsednik János Kádár z dovoljenjem SSSR uvedel reforme, ki so dokaj sprostile do tedaj trdi komunistični sistem. Tako so Madžari kot prvi izmed komunističnih držav imeli dostop do raznih »luksuznih« dobrin (npr. hladilniki, TV, bolje založene trgovine kot v drugih komunističnih državah, itd.). Sprostitev se je poznala tudi po nekoliko bolj sproščenem vzdušju kot drugje, npr. prosta potovanja po državi in v druge komunistične države, itd. Glavni razlog za te spremembe je bil strah pred ponovno vstajo madžarskega ljudstva proti komunizmu. Tako je bila Madžarska, predvsem pa Budimpešta najbolj svobodna komunistična država razen Jugoslavije (ki je bila na veliko višjem nivoju »svobode«).

Leta 1950 so mesto povečali s priključitvijo številnih okoliških naselij. Večino vojnega razdejanja so uspeli odpraviti z obsežnimi obnovitvenimi deli v 50. in 60. letih.

Časovna linija mesta[uredi | uredi kodo]

Leto Dogodki
pr. Kr.  kamena doba, bakrena doba, bronasta doba in železna doba: keltske in Eravitske naselbine na območju današnje Budimpešte.
1. stoletje Rimljani ustanovijo naselbine Aquincum, Contra-Aquincum in Campona. Aquincum postane največje mesto na območju Donave in eno od glavnih mest Panonije.
5. stoletje Obdobje Hunov. Kralj Atila ustanovi tu mesto zase.
896 Po osvojitvi ozemlja in ustanovitvi Madžarske se vodja madžarskega ljudstva Árpád naseli v »Attilovem mestu«, v Rimu poznanem kot Aquincum.
10. stoletje Od 7 ali 10 madžarskih plemen se naslednja štiri plemena naselijo na ozemlju današnje Budimpešte: Megyer, Keszi, Jenő in Nyék.
1046 Škof Gellért umre v rokah poganov na današnjem hribu Gellért Hegy.
1241 Med tatarsko invazijo sta obe mesti uničeni. Leta 1248 da Kralj Béla IV. zgraditi prvo kraljevo palačo na Grajskemu hribu v Budimu. Novo mesto prevzame ime Buda.
1270 V samostanu na otoku Zajcev (današnji Margit Sziget) umre Sveta Margareta.
1458 Kralj Matjaž (pravo ime: Matyas Hunyadi, latinsko Matthias Corvinus) postane kralj Madžarske. Pod njegovim vodstvom Buda postane prestolnica evropske renesanse. Umre leta 1490, po osvojitvi Dunaja leta 1485.
1541 Začetek turške okupacije. Turški paša zgradi mnogo mošej in kopališč v Budimu.
1686 Turki ponovno osvojijo Budim in Pešto, s pomočjo Habsburžanov med bitko obe mesti popolnoma uničijo.
1690s Območje začnejo ponovno naseljevati, sprva samo nekaj sto Nemcev.
1773 Izvolitev prvega župana Pešte.
1777 Marija Terezija preseli Nagyszombatsko univerzo na Grajski hrib v Budimu.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Budim[uredi | uredi kodo]

Lovski vodnjak na Budimskem gradu
Stolpič budimskega gradu
  • Grajski hrib (Várhegy), kjer se nahajajo glavne mestne znamenitosti in je bil leta 1987 vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine:
  • Citadela (citadella) stoji na Gellértovem hribu (Gellérthegy), kjer so Habsburžani leta 1851 na mestu nekdanje zvezdarne zgradili to trdnjavo, namenjeno lažjemu dušenju nemirov po porazu madžarov v boju za neodvisnost v letih 1848-1849. Leta 1947 so tam postavili spomenik svobode, delo Zsigmonda Kisfaludy Strobla, v spomin na sovjetske vojake, ki so osvobodili mesto. Po političnih spremebah v 90. letih so odstranili napise v ruščini in kipe vojakov ter spomenik preimenovali v spomenik neodvisnosti.

Pešta[uredi | uredi kodo]

Madžarski parlament ob reki Donavi.
Cerkev sv. Štefana v Pešti
  • Parlament (Országház), zgrajen med letoma 1885 in 1905 v novogotskem slogu po načrtih Imreja Steindla je ena najbolj znanih budimpeštanskih znamenitosti. Zgradba je dolga 268 metrov in ima mogočno kupolo. Ob zgraditvi je bil največji parlament na svetu.
  • Cerkev sv. Štefana (Szent István templom) v neorenesančnem slogu so pričeli graditi leta 1851 po načrtih Józsefa Hilda. Dokončali so jo leta 1905. Gre za največjo cerkev v mestu.
  • Državna opera (Állami Operaház) je nastala v letih med 1875 in 1884 po načrtih Miklósa Ybla. Freske v notranjosti so delo najboljših madžarskih slikarjev tistega obdobja. V prostoru za gledalce je stropna slika Olimpa Károlyja Lotza
  • Trg junakov (Hősök tere), postavljen leta 1896 ob tisočletnici prihoda Madžarov v Panonsko nižino, na kar spominja spomenik, dokončan leta 1929. Pred spomenikom stoji spomenik neznanemu junaku. Sredi trga je 36m visok steber s kipom nadangela Gabrijela na vrhu in kipi madžarskih plemenskih knezov ob vznožju. V polkrožnih kolonadah so kipi pomembnih madžarskih kraljev, sedmograških knezov in borcev za svobodo.
  • Mestni park (Városliget) za Trgom junakov, kjer stoji kopija sedmograškega gradu Vajdahunyad (danes Hunedoara v Romuniji). V njem je kmetijski muzej. V parku so še znamenito kopališče Széchenyi Fürdő, živalski vrt, cirkus in zabaviščni park.

Mostovi[uredi | uredi kodo]

Budim in Pešto povezujejo številni mostovi prek Donave. Med boji 2. svetovne vojne so vsi bili porušeni in po vojni obnovljeni. V mestnem središču so pomebni naslednji mostovi:

  • Széchenyjev verižni most (Szécheny lánchíd) je najstarejši most čez Donavo ter pravi simbol Budimpešte. Zgradili so ga leta 1849 po načrtih Angležev Tierneyja Williama in Adama Clarka. Proti koncu 2. svetovne vojne ga je nemška vojska ob umiku razstrelila, novega, 1 meter širšega od starega, pa so odprli leta 1949, natanko 100 let po prvi otvoritvi.
  • Elizabetin most (Erzsébet híd) je bil zgrajen med leti 1897 in 1903, imenuje se po kraljici Elizabeti, ženi Franca Jožefa.
  • Margaretin most ('Margit híd) (iz let 1872-1876) ima še odcep na južni konec Margaretinega otoka
  • Árpádov most (Árpád híd) ima tudi odcep na severni konec Margaretinega otoka. Prečka tudi južni konec Starobudimskega otoka, vendar nima povezave z njim.

Kultura[uredi | uredi kodo]

Prometna infrastruktura[uredi | uredi kodo]

Letališče[uredi | uredi kodo]

Mednarodna letališča Ferihegy 1 in Ferihegy 2 se nahajata vzhodno od mesta. Letališče Ferihegy 1 se je zadnja leta uporabljalo le za tovorni in vojaški promet, sedaj pe je ponovno odprto za t.i. charterske lete (nizkocenovne prevoznike). Novejše letališče Ferihegy 2 ima dva terminala in sicer Ferihegy 2A ter Ferihegy 2B. Uporablja se kot glavno mednarodno letališče za potniške prevoze.

Cesta[uredi | uredi kodo]

Iz Budimpešte vodijo avtoceste na vse konce države:

Vse avtoceste na Madžarskem so plačljive, zadnjih 10 let so se uporabljale vinjete, od marca 2008 pa se uporablja satelitsko cestninjenje, ki pa še ni v polnem teku, saj še ni urejen način plačila - cestnino je treba poravnati vnaprej na kateri od bencinskih črpalk, prav tako kot v preteklosti, ko so se uporabljale še vinjete. Na voljo so 4 dnevne, 10 dnevne, 30 dnevne ter letne vinjete (od marca 2008 naprej voznik ne prejme vinjete ampak le račun).

Železnica[uredi | uredi kodo]

Budimpešta ima tri glavne železniške postaje.

Déli pályaudvar (slovensko "Južna postaja") v Budimu se uporablja predvsem za domače vlake iz zahodnega dela države. Izjeme so nekateri mednarodni vlaki.

Keleti pályaudvar (slovensko "Vzhodna postaja") v Pešti se uporablja za večino mednarodnih vlakov (predvsem iz srednje Evrope ter zahodne Evrope) in pa tudi za nekatere državne (predvsem InterCity).

Keleti Palyaudvar ali »Vzhodna Železniška Postaja«

Nyugati pályaudvar (slovensko "Zahodna postaja") v Pešti se uporablja za vse potniške vlake iz vzhodnega dela države ter za nekatere mednarodne, predvsem iz vzhodne Evrope.

Nyugati Palyaudvar ali »Zahodna Železniška Postaja«

Imena postaj niso neposredno povezana z destinacijami vlakov (saj npr. iz "Vzhodne postaje" vozijo vlaki predvsem na zahod itd.), temveč imajo zgodovinski pomen.

S teh treh postaj je Budimpešta povezana s praktično celotno Madžarsko in velikim delom Evrope. Neposredni vlaki iz Ljubljane pripeljejo na Južno postajo, tisti prek Hrvaške ali Avstrije pa na Vzhodno.

Rečni promet[uredi | uredi kodo]

Donava je pomembna prometna žila, ki povezuje Črno morje s srednjo Evropo in prek sistema kanalov tudi z Renom in Severnim morjem. Budimpeštansko rečno pristanišče na otoku Csepel se nahaja v južnem delu mesta. Mogoča so tudi križarjenja med Budimpešto in Dunajem mimo Bratislave.

Mestni potniški promet[uredi | uredi kodo]

Mestni prevoz v Budimpešti sestavljajo podzemna železnica, avtobusi, trolejbusi, tramvaji, HEV (primestna železnica) ter »Fogaskerek« (zobničasti vlak - za vožnjo na hribovje Budim).

Z javnim prevozom upravlja podjetje BKV v lasti mesta Budimpešta.

Podzemna železnica[uredi | uredi kodo]

Zemljevid linij

Budimpešta ima 3 linije že izgrajene podzemne železnice ter četrto linijo, ki je še v gradnji.

M1 - (rumena linija) zgodovinska podzemna železnica, zgrajena leta 1896 kot prva podzemna železnica na Evropskem kontinentu,takoj za Londonsko in prva na elektriko v celotni Evropi. Od leta 2000 jo imenujejo »millenijska železnica«.

M2 - (rdeča linija), prva izmed dveh metrojev (globokozemeljskih podzemnih železnic) v Budimpešti, zgrajena med leti 1949 - leta 1970, povezuje vhodni in zahodni del mesta. Najglobji del linije je med postajama Batthanyi ter in Kossuth Lajos ter, kjer teče proga pod Donavo. Od leta 2004 do leta 2007 so na progi tekle stalne obnove, kar je močno otežilo prevoz po mestu.

M3 - (modra linija), novejša izmed dveh metrojev, zgrajena leta 1976, prvič podaljšana leta 1984 in nato še enkrat leta 1990 (do današnje končne postaje Ujpest). Povezuje severni in južni del mesta. Je najdaljša izmed treh že izgrajenih linij.

M4 - (zelena linija), najnovejša, še ne dokončana linija. Načrtovati so jo začeli leta 1972, gradnja pa naj bi se začela leta 1998, vendar se je zaradi različnih, predvsem političnih težav gradnja v resnici začela šele leta 2004, zaradi dosedajšnjih stalnih političnih spodkopavanj bo gradnja v najboljšem primeru končana šele leta 2011. Cena gradnje je iz načrtovanih 195 milijard HUF (1998) narasla na 511 milijard HUF (2007).

Podatki iz 2012: Linija M4 bo deloma končana leta 2014 (prvih 10 postaj). Trenutno potekajo zaključna dela na postajah ter obnova postaj "Kalvin Ter" ter "Keleti", skozi kateri bodo sedaj tekli dve liniji.

Avtobusi[uredi | uredi kodo]

Tramvaji[uredi | uredi kodo]

Primestna železnica[uredi | uredi kodo]

Primestna železnica HÉV vodi proti severu ob zahodnem bregu Donave do kraja Szentendre, ob vzhodem bregu Donave ter skozi otok Csepel proti jugu do kraja Dunaharaszti, proti severo-vzhodu pa do kraja Godollo.

Seznam linij
logotip naziv relacija
BKV hev symbol.svgBKV h5 jms.svg Szentendrei HÉV Batthyány tér – Szentendre
BKV hev symbol.svgBKV h6 jms.svg Ráckevei HÉV KözvágóhídRáckeve
BKV hev symbol.svgBKV h7 jms.svg Csepeli HÉV Boráros tér – Csepel
BKV hev symbol.svgBKV h8 jms.svg Gödöllői HÉV Örs vezér tér – Gödöllő
BKV hev symbol.svgBKV h9 jms.svg Csömöri HÉV Örs vezér tér – Csömör

Fogaskerek (zobničasti vlak)[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Leta 2005 je bila Budimpešta pobratena z naslednjimi mesti:

Galerija[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]