Bratislava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bratislava
Mesto
Pogled na mesto z gradu

Zastava

Grb
Vzdevek: Lepotica Donave, Majhno veliko mesto, Mesto miru
Bratislava is located in Slovaške
Bratislava
Bratislava
Geografska lega Bratisleva na Slovaškem
Koordinati: =000)_region: 48°8′41″N 17°6′46″E / 48.14472°N 17.11278°E / 48.14472; 17.11278Koordinati: =000)_region: 48°8′41″N 17°6′46″E / 48.14472°N 17.11278°E / 48.14472; 17.11278
Država Zastava Slovaške Slovaška
Okraj Zastava Bratislavskega okraja Bratislavski
Okres Bratislava I, II, III, IV, V
Prvič omenjeno 907
Upravljanje
 • Vrsta mestni svet
 • župan Milan Ftáčnik
Površina
 • Mesto 367,584 km2
 • Urbano 853,15 km2
 • Metropolitansko obm. 2.053 km2
Nadmorska višina 514 m
Prebivalstvo (2009)
 • Mesto 431 =000
 • Gostota 1.161 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštne številke 8xx xx
Omrežna skupina 421-2
Avtomobilska oznaka BA / BL (od 8/2010)
Spletna stran www.bratislava.sk

Bratislava (madžarsko Pozsony, nemško Pressburg, po starem pravopisu Preßburg) je glavno mesto Slovaške in z več kot pol milijona prebivalci hkrati tudi največje mesto te države. Uradno se tako imenuje šele od leta 1919, pred tem so tudi Slovaki uporabljali iz nemščine izvirajoče ime Prešporok.

Lega[uredi | uredi kodo]

Mesto leži na skrajnem zahodu države (48°9' severno, 17°7' vzhodno), tik ob meji z Avstrijo, približno 60 km vzhodno od Dunaja. Večji del mesta leži ob levem bregu Donave, le predmestje Petržalka leži med desnim bregom in mejo z Avstrijo. S severa in vzhoda segajo do mesta obronki Malih Karpatov (Malé Karpaty). Bratislava je edina prestolnica, ki administrativno meji kar na dve državi: Avstrijo in Madžarsko.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pogled z gradu na stari del mesta

Prva naselbina na območju današnje Bratislave je nastala že v neolitiku. Približno med leti 400 in 50 pr. n. št. so območje naseljevali Kelti in leta 125 pr. n. št. postavili pomembno utrjeno postojanko. Med 1. in 5. stoletjem je ravno čez današnje središče mesta tekla meja Rimskega imperija, ob njej je stalo več rimskih (npr. Gerulata) in germanskih naselbin. V 6. stoletju se priselijo Slovani, ki do 8. stoletja živijo z Avari. V 7. stoletju je območje današnjega mesta del Samove plemenske zveze, konec 8. in prvo polovico 9.stoletja pa del Kneževine Nitra. Leta 833 se priključi Velikomoravski, leta 907 pa postane del Madžarske in to z nekaj krajšimi prekinitvami ostane vse do leta 1918.

Med letoma 1536 in 1784, v času turške zasedbe Budima, je bila Bratislava prestolnica Kraljevine Madžarske, med letoma 1542 in 1848 se je tu sestajal Diet (madžarski parlament), v obdobju med letoma 1563 in 1830 pa so v katedrali sv. Martina kronali madžarske kralje.

V 18. stoletju je mesto začelo postajati središče slovaškega narodnega gibanja. Leta 1805 so po bitki pri Austerlitzu v Bratislavi podpisali mirovni sporazum med Avstrijo in Francijo, štiri leta pozneje pa so jo Napoleonove čete opustošile.

Leta 1918, po razpadu Avstro-Ogrske, so 70 % prebivalcev sestavljali Nemci in Madžari in mestne oblasti so mesto po ameriškem predsedniku poimenovale Wilsonovo mesto in ga razglasile za svobodno mesto. 1. januarja 1919 postane del Češkoslovaške in dobi današnje ime Bratislava. Obstaja več teorij o izvoru imena. Po eni naj bi ga dobilo po stari slovanski besedi Braslava, po drugi naj bi ga v času slovaskega narodnega gibanja tako poimenovali po češkem kralju Bržetislavu I. (1002-55), po tretji pa naj bi ime določil kar ameriški predsednik Woodrow Wilson.

Med leti 1939 in 1945 je bilo prestolnica marionetne države Slovaške, leta 1944 so jo zasedli Nemci, leta 1945 jo je zasedla Rdeča armada in ponovno je postala del Češkoslovaške. Leta 1947 so na pariški mirovni konferenci Madžarski odvzeli bodoča bratislavska predmestja Rusovce, Čunovo in Jarovce. 21. avgusta 1968 so jo ob zadušitvi praške pomladi zasedle enote varšavskega pakta, navkljub vsemu pa je leta 1969, ko se je Češkoslovaška razdelila v dve federalni enoti, postala glavno mesto Slovaške socialistične republike.

Zadnji dve desetletji 20. stoletja je po kriteriju bruto družbenega proizvoda na prebivalca Bratislava veljala za drugo najbogatejše mesto vzhodne Evrope (takoj za Prago). 15. novembra 1989 je Aleksander Dubček prvič od zadušitve praške pomladi nagovoril Bratislavčane, kar je spodbudilo silovite demonstracije, ki so pripeljale do žametne revolucije in padca češkoslovaškega komunističnega režima.

Od 1. januarja 1993 dalje je Bratislava glavno mesto neodvisne Slovaške.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Staro mestno jedro je dobro ohranjeno, med številnimi baročnimi zgradbami izstopajo:

  • bratislavski grad: na griču, kjer so stale keltska, rimska in slovanska utrdba ter gotski in renesančni grad, je grad z današnjo baročno podobo nastal leta 1649. V času Marije Terezije je tam bil sedež kraljevega guvernerja, nato galerija in duhovniška šola, na koncu pa vojašnica. Leta 1811 je bil porušen, obnovili pa so ga v 50. letih 20. stoletja.
  • gotska katedrala sv. Martina iz 14. in 15. stoletja, kjer so kronali madžarske kralje.
  • frančiškanska cerkev iz leta 1297.
  • univerzitetna knjižnica iz leta 1756, kjer je med leti 1802 in 1848 zasedal madžarski parlament.
  • primasova (nadškofova) palača iz leta 1781, kjer je bil podpisan bratislavski mir.
  • Narodno gledališče iz leta 1866.
  • Mihaelova vrata z začetka 17. stoletja, ki je edini še ohranjeni stolp mestne hiše.
  • zgradba Slovaškega radia v obliki narobe obrnjene piramide.
  • grad Devín nedaleč od mestnega središča.Tam je bil tudi vodnjak, z imenom: bratislavski vodnjak.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]