Ogrska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kraljevina Ogrska
Imena
Magyar Királyság (hu)
Regnum Hungariae (la)

1000–1918
1920–1946

Zastava Kraljevi grb Ogrske
Skupni obseg kraljevine Ogrske in kraljevine Hrvaške v letu 1190
Glavno mesto Budimpešta;
Pozsony (današnja Bratislava);
Budim;
Székesfehérvár;
Debrecen;
Esztergom
Jeziki madžarščina, latinščina, nemščina
Religija Rimskokatoliška, kalvinska, luteranska in druge[1]
Vlada Monarchy
Monarh
 -  1000–38 Štefan I. Ogrski
 -  1920–44 regent Miklós Horthy
Zgodovina
 -  Kronanje
    Štefana I. Ogrskega
1000
 -  osmanska okupacija
     Bude
1541
 -  madžarska revolucija 1848
 -  nagodba 1867
 -  trianonska mirovna pogodba 1920
 -  Ljudska republika Madžarska 1946
Površina
 -  1918 325.411 km²
Prebivalstvo
 -  1711 (ocena) 3.000.000 
 -  1790 (ocena) 8.000.000 
 -  1910 (ocena) 18.264.533 
 -  1940 (ocena) 14.679.573 
Valuta Florentinus (1325),
tolar
avstrijski goldinar (1754-1867),
avstro-ogrski goldinar (1867–1892),
krona (1892–1918),
madžarska krona (1919–1926),
pengő (1927–1946),
adópengő (1946)
Vir prebivalstva:[2] o religiji[3]

Kraljevina Ogrska (madžarsko Magyar Királyság, latinsko Regnum Hungariae; tudi Kraljevina Madžarska) je bivša kraljevina, ki je bila ustanovljena leta 1000 s povzdigom dotedanje ogrske kneževine v kraljevino. Med letoma 1918 in 1920 je bila kraljevina ukinjena in preoblikovana v republiko. Po zadušitvi revolucije je bila kraljevina spet obnovljena, čeprav prestol ni bil zaseden. Dokončno je bila ukinjena leta 1946, ko je bila ustanovljena Ljudska republika Madžarska.

Večino svojega obstoja je kraljevina poleg današnje Madžarske obsegala še dele današnje Avstrije (Gradiščanska), Romunije (Transilvanijo), Hrvaške (Hrvaško in Slavonijo ter Vojno krajino), Slovenije (Prekmurje), Srbije (Vojvodina) in celotno Slovaško. Od leta 1526 so bili na prestolu Habsburžani, Ogrska pa je bila del habsburške monarhije.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ tudi pravoslavje, uniatstvo, judovstvo
  2. ^ Historical World Atlas. With the commendation of the Royal Geographical Society. Carthographia, Budapest, Hungary, 2005. ISBN 963-352-002-9CM
  3. ^ Večina Madžarov je prestopila v krščanstvo v 10. stoletju. Prvi ogrski kralj Štefan je prevzel zahodno krščanstvo. Do 16. stoletja je bila Ogrska katoliška, a se je kmalu tudi tu pričel širiti protestantizem.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kontler, László. Tisočletje v Srednji Evropi : madžarska zgodovina. Ljubljana, 2005. ISBN 961-213-148-1