Seznam madžarskih vladarjev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Seznam madžarskih vladarjev, vključuje ogrske velike kneze (895–1000), kralje (1000–1918) in regenta Miklósa Horthyja (1920–1944).

895–1301[uredi | uredi kodo]

Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Almos2.jpg Álmoš okoli leta 858 okoli leta 895 Prvi madžarski voditelj in oče Árpáda. Okrepil je zavezništvo z ostalimi šestimi madžarskimi plemeni.
HetVezer-ChroniconPictum.jpg Árpád okoli leta 895 okoli leta 907 Okoli leta 896 je vodil pohod Madžarov v srednjo Evropo.[1] Pri dualnem načinu vladanja (podobno kot pri Hazarih) je bil politični vodja, medtem ko je kurszán vodil Madžare v verskih zadevah.
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Vladarji v prvi polovici 10. stoletja so pogosto sporni, saj je bilo madžarsko ljudstvo sestavljeno iz več plemen, ki so jih vodili različni voditelji. Najpogosteje so predlagani:
Szabolcs okoli 907  ?
Tarhos okoli 907 okoli 922
Solt in Solt.JPG Zoltán okoli 907 okoli 947 Znan tudi kot Zaltas. Najmlajši sin Árpáda.
Fajsz Fajsz.jpg Fajsz c. 947 c. 955 Znan tudi kot Fali ali Falicsi. Sin Jutocsa (Jutas) .
Taksony KK.jpg Taksony okoli 955 okoli 972 Sin Zoltána (Zaltasa)  
Geza-ChroniconPictum.jpg Géza okoli 972 997 Sin Taksonyja  
Istvan-ChroniconPictum.jpg Štefan I.
(Szent István)
997 1000 Sin Géze. Zadnji veliki knez.
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Istvan-ChroniconPictum.jpg Štefan I. 1000 15. avgust 1038 Sin Géze. Okronan za prvega ogrskega kralja.
Dinastični boji 1038–1046
Chronicon Pictum P053 Péter és III Henrik.JPG Peter Orseolo 15. avgust 1038 1041 Znan tudi kot Peter Benečan. Gézov vnuk. Odstranjen z prestola.
Aba samuel.jpg Samuel Aba 1041 5. julij 1044 Vodja plemena Kabar. Poročen z Gézovo hčerko Gizelo.
Chronicon Pictum P053 Péter és III Henrik.JPG Peter Orseolo 1044 1046 Vrnil se je na prestol, a je bil z njega spet odstranjen.
Vatov upor 1046–1047
Szekely B I Andras koronazas.jpg Andrej I. 1047 1061 Obnovitev dinastije Arpadovičev
Béla elnyeri a koronát.jpg Béla I. 1061 avgust 1063 brat Andreja I.
Salamoun.jpg Solomon avgust 1063 28. oktober 1074 Sin Andreja I.
Gejza.jpg Géza I. 28. oktober 1074 25. april 1077 Sin Béle I.
Laszlo-ChroniconPictum.jpg Sveti Ladislav 25. april 1077 29. julij 1095 Sin Béle I.
Kálmán Thuróczy.jpg Koloman 29. julij 1095 3. februar 1116 Sin Géze I.
Stefan II węgierski.jpg Štefan II. 3. februar 1116 3. april 1131 Sin Kálmána.
II Bela KK.jpg Béla Slepi 3. april 1131 13. februar 1141 vnuk Géze I., sin Álmosa in Kálmánov mlajši brat.
Géza II.jpg Géza II. 13. februar 1141 31. maj 1162 Sin Béle II.
III Istvan koronazasa KK.jpg Štefan III. 31. maj 1162 4. marec 1172 Sin Géze II.
Chronicon Pictum P121 A korona elrablása.JPG Ladislav II. 31. maj 1162 14. januar 1163 Uporniški protikralj in mlajši brat Géze II.
Stephen IV of Hungary.jpg Štefan IV. 14. januar 1163 junij 1163 Uporniški protikralj in mlajši brat Géze II.
Bela3.jpg Béla III. 4. marec 1172 13. april 1196 Mlajši brat Štefana III.
Emeric of Hungary.jpg Emerik 13. april 1196 30. november 1204 Sin Béle III.
III.László.jpg Ladislav III. 30. november 1204 7. maj 1205 Sin Emerika, kronan in umrl kot otrok.
Andrew II of Hungary th.jpg Andrej II. 7. maj 1205 21. september 1235 brat Emerika.
Kk ivb.jpg Béla IV. 21. september 1235 3. maj 1270 Sin Andreja II., "drugi ustanovitelj" po prvi mogolski invanziji (1241–42).
V Istvan koronazasa.jpg Štefan V. 3. maj 1270 6. avgust 1272 Sin Béle IV.
Kun L szl Thuroczy.jpg Ladislav IV. 6. avgust 1272 10. julij 1290 Sin Štefana V.; neuspešna mongolska invazija; živi kot nomad s Kumani.
III Andras Thuroczy.jpg Andrej III. 4. avgust 1290 14. januar 1301 Vnuk Andreja. II, rojen v Benetkah; zadnji vladar iz dinastije Arpadovič.

1301–1541[uredi | uredi kodo]

Portret Ruler Began Ended Remarks
Wenzel3.jpg Venčeslav 1301 1305 Češki kralj, izvojen je bil tudi za ogrskega kralja, a ni bil vsesplošno priznan.
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Ota3 Thurocsi.jpg Oto Bavarski (Béla V.) 6. december 1305 1308 Bavarski vojvoda, ni bil vsesplošno priznan kralj.
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Chronicon Pictum I Karoly Robert.jpg Karel I. (I. Károly) 20. avgust 1310 16. julij 1342 Začetnik anžujske dinastije na Ogrskem.
Nuremberg Chronicles f 235r 2 Ladislaus rex.jpg Ludvik Veliki (Nagy Lajos) 16. julij 1342 11. september 1382 Leta 1370 postane tudi poljski kralj.
Mária Thuróczy.jpg Marija I. (I. Mária) 11. september 1382 17. maj 1395 Poročena s Sigismundom Luksemburškim.
Kis Karoly TK.jpg Karel Mali (Kis Károly) 31. december 1385 24. februar 1386 Tudi neapeljski kralj, opozicija Mariji.
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Zsigmond Thuroczy.jpg Sigismund I. (Zsigmond) 31. marec 1387 9. december 1437 kasneje tudi rimsko-nemški kralj (1410), češki kralj (1419) in cesar Svetega rimskega cesarstva (1433).
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Albrecht II. von Habsburg.jpg Albert I. 1. januar 1438 27. oktober 1439 Sigismundov svak, tudi rimsko-nemški, češki kralj in avstrijski nadvojvoda.
Spor okoli nasledstva med Vladislavom I. in Ladislavom Posmrtnim
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Jagelló Ulászló.jpg Vladislav I. 15. maj 1440 10. november 1444 Tudi poljski kralj.
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
VLaszlo.gif Ladislav V. 15. maj 1440 23. november 1457 Rojen leta 1440 po očetovi smrti. Večino življenja preživi v ujetništvu.
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
John Hunyadi - Johannes de Thurocz - Chronica Hungarorum, Brno 1488.jpg János Hunyadi (Hunyadi János) 1446 1453 Vladal je kot regent. Dosegel je velike vojaške uspehe v bojih z Osmani
Matei Corvin Johannes de Thurocz f137.jpg Matija Korvin (Corvin Mátyás ali Hunyadi Mátyás) 24. januar 1458 6. april 1490 Sin Jánosa Hunyadija, tudi češki kralj
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Vladislaus II of Bohemia and Hungary.jpg Vladislav II. 15. julij 1490 13. maj 1516 tudi češki kralj
Hans Krell 001.jpg Ludvik II. 13. maj 1516 29. avgust 1526 Tudi češki kralj; ubit je bil v bitki pri Mohaču
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Spor nasledstva med Ferdinandom Habsubrškim in Ivanom Zapoljo po Ludvikovi smrti in osmanski invaziji.
Hans Bocksberger der Aeltere 001.jpg Ferdinand I. Habsburški (Ferdinánd) 16. december 1526 25. julij 1564 Zahteva ogrski prestol na podlagi sporazuma med Jagelonci in Habsburžani.

1541–1780[uredi | uredi kodo]

Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Szapolyai János fametszet.jpg Ivan I. (Szapolyai János) 10. november 1526 22. julij 1540 Pretendent na prestol s podporo ogrskega plemstva in kasneje Sulejmana Veličastnega.
John II Sigismund.jpg Ivan II. (Szapolyai János Zsigmond) 22. julij 1540 16. avgust 1570 Sin Ivana Zapolje; leta 1570 se odpove prestolu v korist Maksimiljana II.
Ogrska razpade na tri dele: osmansko Ogrsko, habsburško Ogrsko in Transilvanijo. Prikazani so samo habsburški vladarji.
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Nicolas Neufchâtel 002.jpg Maksimilijan (I. Miksa) 8. september 1563 12. oktober 1576  
Joseph Heintz d. Ä. 002.jpg Rudolf I. 25. september 1572 26. junij 1608  
Lucas van Valckenborch 003.jpg Matija II. (II. Mátyás) 26. junij 1608 20. marec 1619  
Ferdinand II with insignia.jpg Ferdinand II. 1. julij 1618 15. februar 1637  
Frans Luycx 002.jpg Ferdinand III. 8. december 1625 2. april 1657  
Ferdinand III (excision).JPG Ferdinand IV. 16. junij 1647 9. julj 1654  
Benjamin von Block 001.jpg Leopold I. (I. Lipót) 27. junij 1655 5. maj 1705 Habsburžani začnejo na jug Ogrske naseljevati Srbe (1690) in Nemce (1682–1699).
Leta 1699 je po porazu Osmanov v veliki turški vojni vsa Ogrska združena pod habsburško vladavino.
Joseph I Holy Roman Emperor.png Jožef I. (I. József) 9. december 1687 17. april 1711  
Johann Gottfried Auerbach 004.jpg Karel III. (III. Károly) 11. april 1711 20. oktober 1740 Začetek velikega naseljevanja Nemcev na Ogrsko (1720–1800).
Kaiserin Maria Theresia (HRR).jpg Marija II. Terezija (II. Mária Terézia) 20. oktober 1740 29. november 1780 Uživala je veliko podporo ogrskega plemstva.

1780–1944[uredi | uredi kodo]

Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Anton von Maron 006.png Jožef II.
(II. József)
29. november 1780 20. februar 1790  
Johann Daniel Donat, Emperor Leopold II in the Regalia of the Golden Fleece (1806).png Leopold II.
(II. Lipót)
20. Februar 1790 1. marec 1792  
Friedrich von Amerling 003a.jpg Franc II.
(I. Ferenc)
1. marec 1792 2. marec 1835  
Ferdinand I; Keizer van Oostenrijk.jpg Ferdinand V.
(V. Ferdinánd)
28. september 1830 2. december 1848 Bil je epileptik in duševni bolnik. Zaradi revolucije je 1848 odstopil v korist svojega nečaka Franca Jožefa. Umrl je leta 1875.
Franz joseph1.jpg Franc Jožef
(I. Ferenc József)
2. december 1848 21. november 1916 Z rusko pomočjo je leta 1849 je zadušil madžarsko revolucijo. Z preoblikovanjem Avstrijskega cesarstva v Avstro-Ogrsko je bil leta 1867 okronan za ogrskega kralja.
Charles I of Austria.jpg Karel IV.
(IV. Károly)
21. november 1916 16. november 1918 Vladal je do novembra 1918, ko je razglasil da se ne bo več udejstoval državnih zadevah, toda ni abdiciral. Neuspešno je dvakrat poskusil obnoviti monarhijo. Umrl je v izganstvu leta 1922.
Portret Vladar Začetek vladavine Konec vladavine Opombe
Horthy the regent.jpg Miklós Horthy 1. marec 1920 3. november 1944 Admiral Horthy je uradno predstavljal ukinjeno madžarsko monarhijo, kljub poskusom zadnjega kralja Karla, da bi spet pridobil madžarski prestol. Država je bila tako kraljevina brez kralja. Leta 1921 je madžarski parlament tudi dokončno odstavil Habsburžane.

Viri in reference[uredi | uredi kodo]

[2]
[3][4][5][6]

  1. ^ http://www.britannica.com/EBchecked/topic/35973/Arpad-dynasty
  2. ^ Allan Ellenius, Wim Blockmans, European Science Foundation; The Origins of the Modern State in Europe: 13th to 18th Centuries, Oxford University Press, 1998
  3. ^ Bálint Hóman, Gyula Szekfű, Gyula Szekfu; Magyar történet; Királyi Magyar Egyetemi Nyomda, 1938
  4. ^ Štefan Holčík; Korunovačné slávnosti, Bratislava 1563–1830, Tatran, 1986
  5. ^ Jenő Vértesy; Kölcsey Ferencz, Nyomatott a Magyar királyi Egyetemi könyvnyomdában, 1885
  6. ^ Slovenská akadémia vied; Historický časopis, Vydatelʹstvo Slovenskej akadémie vied, 1985

Glej tudi[uredi | uredi kodo]