Árpád Madžarski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Árpád Madžarski
veliki knez
Árpád on Feszty's Panorama.jpg
Árpád ob prihodu Madžarov v Panonijo- detajl iz slike Prihod madžarov (naslikal Árpád Feszty et al, olje na platnu
Vladanje po 895- ca. 907
Rojstvo ca. 845
Smrt ca. 907
Predhodnik Álmoš
Naslednik Zoltán
Vladarska hiša Árpádovci
Oče Álmoš
Mati neznana

Árpád , veliki knez Madžarov (ca. 895- ca. 907), * ca. 845, † ca. 907, utemeljitelj dinastije Árpádovcev, ki se je na oblasti obdržala do leta 1301. V času njegove vladavine so Madžari zasedli Panonijo oziroma Karpatski bazen.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Árpád je bil sin madžarskega velikega kneza Álmoša. Umrl je leta 907. Rodili so se mu sinovi:

  • morda Liüntika ali Levente, madžarski knez
  • Tarkatzus ali Tarhos
  • Jelek ali Üllő
  • Jutotzas ali Jutas
  • Zoltán (? – ca. 947)
Árpád
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Levente Tarhos Jelek/Üllő Jutas Zoltán
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Teveli Ezelekh Fajsz Tas Taksony
 
 
 
 
 
 
Tormás
 
Géza
 
 
 
 
 
 
Koppány
 
Štefan I.

Politični dosežki[uredi | uredi kodo]

Nejasni pričetki vladavine[uredi | uredi kodo]

Árpádov oče Álmoš naj bi bil po srednjeveških kronikah v madžarski plemenski zvezi domnevno sakralni voditelj (kende) ali pa vojaški poveljnik- vojvoda (gyula),[1][2][3] toda po delu De Administrando Imperio naj bi funkcijo madžarskega velikega kneza vpeljal šele hazarski kagan, pri čemer bi naj prvi veliki knez sploh ne bil Álmoš, ampak njegov sin Árpád.[4] Sodobni zgodovinarji večinoma sledijo tradicionalnemu mnenju, da je že Álmoš dejansko postal veliki knez v drugi polovici petdesetih let 9. stoletja. [5] Madžari naj bi se namreč že okrog leta 830 otresli kazarske nadoblasti in se pomaknili iz območja severno od Azovskega morja nekoliko na zahod na področje »Medrečja« (madž.: Etelköz).[6][7]

Idejo, da je šele Árpád združil Madžare, lahko povezujemo tudi z nedokazano hipotezo o dvojni naselitvi, po kateri naj bi selitev »poznih Avarov« v Panonijo v drugi polovici 9. stoletja dejansko odražala selitev Madžarov. »Pozni Avari« so prišli iz razpadle onogurske zveze, ki naj bi bila turškega izvora, arheolog Gyula Lászlo pa je postavil mnenje, da je veja Onogurov, ki so se preselili v Karpatski bazen, govorila madžarski jezik.[7] Po mnenju Koestlerja naj bi bil Árpád voditelj Onogurov.[8]

Kakorkoli že, večina zgodovinskih del se postavlja na tradicionalno stališče, da se je že Álmoš kot voditelj plemenske zveze ukvarjal z napadi na slovanska in frankovska območja. V letih 894 in 895 so Madžari kot zavezniki bizantinskega cesarja Leona VI. napadli bolgarsko kraljestvo in sprva premagali tamkajšnjega vladarja Simeona, a se se je slednji nato povezal s Pečenegi in Madžarom prizadejal hud poraz. [9][10] Pečenegi so pričeli pleniti madžarsko domovino v »medrečju«. Zaradi težke situacije, v kateri so se znašli Madžari, je Álmoš verjetno umrl kot žrtev umora ali žrtvovanja.[11] Nasledil ga je sin Árpád.

Je bil Árpád gyula ali kende?[uredi | uredi kodo]

Tradicionalno uveljavljeno mnenje, ki ga zastopajo tudi mnogi zgodovinarji (npr. György Györffy, Florin Curta) so mnenja, da je bil Árpád v času osvajanja Panonije nosilec naziva gyula.[12][13] Obstaja pa tudi nasprotno gledišče (npr. Gábor Vékony, C. A. Macartney), da je bil Árpád v rednici kende, gyula pa da je bil Kurszán (Chussal, Chussol) [12]saj Kurszánovo ime za razliko od Árpádovega v času osvajanja pogosto srečujemo v zahodnih pisnih virih.[14]

Velika selitev Madžarov v Karpatski bazen[uredi | uredi kodo]

Osvojitev Karpatskega bazena je bilo zadnje dejanje v preseljevanju madžarskega ljudstva proti zahodu

Največji dosežek iz časov Árpádove vladavine je nedvomno zmagovita preselitev v Karpatski bazen, še posebej ob upoštevanju hude stiske v kateri so se okrog leta 895 zaradi napadov Pečenegov našli Madžari. Z osvojitvijo Karpatskega bazena v letih 894-902 se je zaključilo dolgo obdobje madžarskega preseljevanja proti zahodu. Veliko preseljevanje in vojaške napade sta vodila Árpád in Kurszán, pri čemer je eden očitno opravljal vlogo kendeja, drugi pa gyule.

Razlogi za uspešno selitev Madžarov proti zahodu so bili:

  1. Madžarsko selitev na zahod so spodbudili napadalni Pečenegi, ki so opustošili področje madžarskega »Medrečja« nad Črnim morjem.(madž.: Etelköz).[7]
  2. Madžari so v Evropo prinesli uporabo konjskega stremena, ki ga Evropejci dotlej niso poznali, in ki je omogočalo spretno premikanje na plemenitih jahalnih konjih, nenadne napade, hlinjenje pobegov in pripravljanje zased,[15]
  3. številna frankovska mesta in gradišča niso imela dovoljenja za utrditev in so bila zaradi tega izpostavljena madžarskim napadom.[15]
  4. Panonsko-vzhodnoalpska oziroma karantanska področja frankovske dežele (vsaj do leta 887 poznana kot Regnum Carantanum) in velikomoravska področja so se neposredno pred madžarsko naselitvijo izčrpala v medsebojnih spopadih med Arnulfom Koroškim in Svetopolkom in tudi zato niso nudile uspešnega odpora. Največji udarec so ti spopadi prizadejali prav Panoniji. Posebej hudo je bilo v letih med 882-884 (le desetletje pred madžarsko invazijo), ko je Svetopolkova vojska plenila po Panoniji, pobijala tlačane in pohabljala za boj sposobne moške (nekaterim so odsekali roko, drugim jezik, tretjim spolovila).[16] Že leta 894 je velikomoravski vladar Madžare sam povabil, da zasedejo njegove panonske posesti, v katere so se vpletali Franki.[17]
  5. Madžari so si svojo bodočo domovino že dodobra ogledali v času že omenjenih karantansko-velikomoravskih spopadov,[18] saj so se v Álmoševem času Madžari občasno bojevali kot frankovska najemniška vojska za koristi Karlmana in nato njegovega sina Arnulfa Koroškega. Leta 862 ali 863 so Madžari napadli Vzhodne Franke, 881 pa so se pri Dunaju spopadli z Bavarci; morda je v obeh primerih šlo za politične povezave z Velikomoravci, saj je leta 862 prišlo do koalicije med Velikomoravci in Karlmanom proti ostalim Frankom, dogodki leta 881 pa so lahko neposredno povezani z začetkom moravsko-karantanske vojne.[19] Če so se leta 892 Madžari kot Arnulfovi zavezniki bojevali proti Velikomoravski, so se že leta 894, ko je moravski vladar Svetopulk umrl, obrnili proti Arnulfu in njegovim alpsko-panonskim deželam ter kmalu opustošili Panonijo.[20]
večji detajl iz slike Prihod madžarov (naslikal Árpád Feszty et al, olje na platnu

Madžarska vojaška invazija v Karpatski bazen (894-902) je hkrati povezana z obdobjem preseljevanja madžarskega ljudstva iz »Medrečja« na zahod. V svojo novo domovino so verjetno prihajali čez severovzhodne prelaze Karpatov in čez erdeljske prelaze.[7] V prvi fazi so zasedli redko poseljena področja na severozahodnem in vzhodnem predelu Karpatskega bazena.[7] Določena področja so verjetno pričeli poseljevati že pred invazijo, tako da so verjetno že leta 889 poselili področje med Tiso in Donavo.[21] Na splošno velja, da se je največji del madžarskega ljudstva preseljeval v letih 895 in sicer preko vzhodnokarpatskih prelazov.[22][17]

V drugi fazi so Madžari pričeli zavzemati frankovska ozemlja. Franki so sprva skušali zadržati svojo oblast nad Spodnjo Panonijo, tako da so leta 896 upravo nad tem ozemljem prepustili slavonskemu knezu Braslavu[23] Toda boj Braslava proti Madžarom je bil brezupen; že po letu 896 se Braslavovo ime ne omenja več. Zdi se, da so Madžari frankovsko Panonijo spočetka le pustošili in se še niso pripravljali na njeno zasedbo. To pa se je spremenilo leta 899, ko je Arnulf Koroški Madžare povabil, da prekoračijo Donavo in da obračunajo z langobardskim kraljem Berengarjem.[24] Panonijo so Madžari tako zasedli najkasneje v letih 899/900,[25] ko so leta 899 hudo porazili Berengarja in dosegli celo Verono[26][24]

V tretji fazi je bilo potrebno zavarovati novo domovino, kar je Madžarom uspelo doseči leta 902, ko so z enim samim vojaškim pohodom uspeli uničiti Velikomoravsko in zavzeli porečje reke Morave.[7] Ko so Madžari leta 907 potolkli še Bavarce, je bila njihova oblast v Karpatskem bazenu dokončno utrjena.[7] Preseljevanje na zahodne predele Panonije je morda potekalo še globoko v 10. stoletje. Poseben način zavarovanja svojega ozemlja je bilo urejanje mejnih področij: Madžari so okrog svojega poselitvenega prostora do Árpád ove smrti v letu 907 uspeli vzpostaviti širok obmejni neposeljen pas z vojaškimi posadkami (ta pas so imenovali »gyepű«).[22][24]

Po ocenah je prebivalstvo Karpatskega bazena takoj po osvojitvi štelo med 300.000 in 600.000 ljudi, samih Madžarov pa je bilo med 100.000 in 400.000.[27]

Utrjevanje osrednje oblasti[uredi | uredi kodo]

Bavarci so se po propadu Velikomoravske trudili povrniti svoje izgube in so leta 904 Kurszána zvabili na gostijo, potem pa so ga skupaj z njegovim spremstvom pobili.[7] Tako je Kurszánova smrt omogočila, da je na ravni celotne plemenske zveze sistem dvojnega poglavarstva propadel.[28] Način vodenja plemenske zveze po sistemu dvojnega poglavarstva je bil namreč v Árpádovem času že zastarel, in ko je Árpád celotno moč združil v svojih rokah, je to pomenilo korak naprej v razvoju madžarske države iz plemenske zveze.[29] Ko odtlej govorimo o madžarskih vladarjih, govorimo predvsem o »velikih knezih« (madž.: Nagyfejedelem) in ne ugibamo več o razmerju med gyulami in kendeji.

Árpád v kulturi[uredi | uredi kodo]

Árpáda je Franco Nero leta 1996 upodobil v filmu The Conquest.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Kristó, G. (1996): str. 11.
  2. ^ Kristó, G. (1996b): str. 13.
  3. ^ Kristó, G. (1994): str. 262.
  4. ^ Kristó, G. (1996b): str. 13.
  5. ^ Kristó, G. (1994): str. 40.
  6. ^ Gönz, L. (2004): str. 12.
  7. ^ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 7,6 7,7 Horváth, B. (2009): str. 18.
  8. ^ Koestler, Arthur The Thirteenth Tribe: The Khazar Empire and its Heritage.
  9. ^ Gönz, l. (2004): str. 13.
  10. ^ Kristó, G. (1996a): str. 112-116.
  11. ^ Kristó, G. (1996b): str. 15-16.
  12. ^ 12,0 12,1 Kristó, G. (1994)
  13. ^ Curta, F.
  14. ^ npr. v Annales heremi, Annales alamannici in Annales sangalenses maiores (Róna-Tas, András op. cit. p. 344).
  15. ^ 15,0 15,1 Bovo, E. et al. (1998). Str. 125.
  16. ^ Reuter, T. (1992): str. 110.
  17. ^ 17,0 17,1 Kontler, L. (2005): str. 36.
  18. ^ Gönz, L. (2004): str. 13.
  19. ^ primerjaj s Štih, P. (2001): str. 80.
  20. ^ Kos, M. (1933): str. 83, 85.
  21. ^ Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 266.
  22. ^ 22,0 22,1 Gönz, L. (2004): str. 14.
  23. ^ Štih, P. (2001): str. 73.
  24. ^ 24,0 24,1 24,2 Kontler, L. (2005): str. 37.
  25. ^ Štih, P. (2001): str. 81-82.
  26. ^ Gönz, L. (2004): str. 16.
  27. ^ Kontler, L. (2005): str. 38.
  28. ^ Gönz, L. (2004): str. 17-18.
  29. ^ Lázár, I.: str.3.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Bovo Elisabetta et al. (1998). Korenine srednjega veka. Ljubljana, Mladinska knjiga.
  • Curta, Florin. Southeastern Europe in the Middle Ages, 500-1250. 
  • Gönz, László (2004). Kratka zgodovina Madžarov. Murska Sobota: Franc-Franc. ISBN 961-219-077-1. 
  • Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica.
  • Horváth, Bernadetta (2009). Zgodovina Madžarov. Učbenik za poučevanje madžarske zgodovine od 1. do 4. letnika gimnazijskega programa dvojezične srednje šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. ISBN 978-961-234-631-7. 
  • Kontler, László (2005). Madžarska zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica. ISBN 961-213-148-1. 
  • Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
  • Kristó, Gyula (1996a). Magyar honfoglalás - honfoglaló magyarok ("The Hungarians' Occupation of their Country - The Hungarians occupying their Country"). Kossuth Könyvkiadó. ISBN 963-09-3836-7. 
  • Kristó, Gyula; Makk, Ferenc (1996b). Az Árpád-ház uralkodói ("Rulers of the Árpád dynasty"). I.P.C. KÖNYVEK Kft. ISBN 963-7930-97-3. 
  • Kristó, Gyula (editor) (1994). Korai Magyar Történeti Lexikon (9-14. század) (Encyclopedia of the Early Hungarian History - 9-14th centuries). Budapest: Akadémiai Kiadó. ISBN 963-05-6722-9. 
  • Lázár, István. A Brief Histroy of Hungary. Madžarska: Corvina. ISBN 978-963-13-5747-9. 
  • Reuter Timothy (1992): The Annals of Fulda:Ninth Century Histories, Volume 2. UK, Mnchaster United Press.
  • Štih Peter (2001). Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: Osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. stoletja do konca 9. Stoletja. Ljubljana, Filozofska fakulteta.
Árpád Madžarski
Rojen: ca. 845 Umrl: c. 907
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Álmoš
veliki knez,
tudi bodisi gyula
bodisi kende

ca.895 –907
Naslednik: 
Zoltán