Azovsko morje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Satelitski posnetek

Azóvsko mórje, (rusko Азовское море, ukrajinsko Азовське море) je celinsko morje, ki predstavlja stranski zalivski severnovzhodni del Črnega morja, in je povezan z njim prek Kerškega preliva. Na severu ga omejuje Ukrajina, na vzhodu Rusija in na zahodu Krimski polotok. Na zahodu leži 110 km dolg ozek Arabatski rt in skriti zelo slani močvirnati zalivi Sivaš.

Stari Grki so morje imenovali Μαιῶτις, Rimljani Palus Maeotis, Skiti Kargaluk, Arabci Nitšlah ali Baral-Azov, Turki Barjal-Assak ali Bahr-Assak (Temnomodro morje, v sodobni turščini Azakdenizi), Genovežani in Benečani Mare delle Zabacche (Mare Tane).

Krajni točki morja sta 45° 12′ 30″ in 47° 17′ 30″ severno ter 59° 29′ 26″ in 56° 54′ 31 vzhodno. Azovsko morje je dolgo 343 km in široko 135 km (največ 231 km) z obsegom 1.472 km. Razteza se na površini 37.555 km². Glavni reki, ki priteka v morja sta Don in Kuban. Zaradi pritokov je voda v morju skoraj sladka in sveža. Prav tako reke prinašajo veliko količino mulja. Azovsko morje je najplitvejše morje na svetu s povrečno morsko globino 13 m. Kjer je naneslo veliko mulja (na primer v Taganrogškem zalivu na severovzhodu) je povprečna globina manj kot meter. Glavni morski tok teče od vzhoda proti zahodu. Plimovanje je spremenljivo in lahko preseže tudi 5 m. Pozimi je velik del morja poledenel. Zmrzovanje vode se začne novembra, največje je februarja, marca in aprila pa se led stali. Zaradi zmrzali in odjuge nastaja velikokrat megla. V Kerškem prelivu je zaradi močnih tokov plovba otežena.

Pomembna pristanišča ob obali so Berdjansk, Marjupil (rusko Mariupol) v Ukrajini, Rostov na Donu, Taganrog in Ejsk v Rusiji. V morje vstopata dva prekopa — prekop Volga-Don in povezava do Kaspijskega jezera prekop Manič. Črno morje, Azovsko morje in Kaspijsko jezero so bili nekdaj dejansko povezani. Na morju je zelo pomemben ribolov, kakor tudi nahajališča plina in nafte.

Obala je iz peščenjakov, v južnem delu pa jo sestavljajo apnenčaste skale. Na nekaterih delih se naplavinski nanosi širijo prek zalivov in rečnih ustij.

Zgodovinsko gledano je v morju živelo več kot osemdeset ribjih vrst in tudi 300 različnih vrst brezvretenčarjev. Raznolikost morskega življenja in njegovo količino je zmanjšal prekomerni ribolov in naraščjajoče onesnaženje. Morju grozi osušitev.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]