Celina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Celine ločene po barvah

Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja. Če k celinam prištejemo še podmorske kontinentalne police (šelfe), te sestavljajo okoli 35 % Zemeljske skorje. Celinske police pripadajo celinski skorji, čeprav ležijo pod morjem.

Sedem celinskih plošč tvori skupaj z oceanskimi ploščami Zemeljsko skorjo. Povprečna sestava kamnin, ki gradijo celine, približno ustreza sestavi granita. Gostota kamnin celin je manjša od gostote kamnin oceanskih plošč, ki so grajene predvsem iz bazalta.

Ni enotnega dogovora o tem kaj določa celino. Zaradi tega imajo različne kulture in znanosti različne sezname celin. V splošnem mora biti celina površinsko velika, mora vsebovati nepreplavljeno kopno in imeti značilne geološke meje. Medtem ko nekateri smatrajo, da obstaja štiri ali pet celin, se običajno smatra, da jih je šest ali sedem.

Največje nesoglasje je pri Evropi in Aziji. Ali sta ločeni celini, ali pa sestavljata eno celino, z imenom Evrazija? Podobno je pri Severni in Južni Ameriki. Ali sta to ločeni celini ali enako predstavljata eno celino Amerik? Nekaj geografov je tudi predlagalo, da bi združili Evropo, Azijo in Afriko v celino z imenom Evrafrazija (glej Afrika-Evrazija).

Model sedmih celin učijo v nekaterih predelih Zahodne Evrope in Severne Amerike. Model šestih celin (s skupno celino Evrazijo) tudi učijo v Severni Ameriki in je glavni model v znanstvenem smislu. Model šestih celin (s skupno celino Amerik) po navadi učijo v Evropi in Južni Ameriki. Model petih celin obravnavajo največ v Združenem kraljestvu. Model »petih celin« (kot jih prikazuje zastava petih obročev olimpijskih iger) obravnava celine kot stalno naseljene, kjer je Antarktika le začasno naseljena, in Ameriki kot eno celino.

Celine včasih pojmovno združijo v »superceline« ali jih razdelijo na »podceline«. Ti pojmi so še manj natančno določeni kot »celine« same.

Otoki po navadi »pripadajo« najbližje ležeči celini. Zaradi tega Britansko otočje smatramo kot del Evrope. Včasih se uporablja pojem Avstralazije ali »Oceanije« za Avstralijo in Pacifiško otočje. Oba pojma sta sicer natančneje opredeljena.

Čeprav se celine premikajo, so bile v geološki zgodovini dokaj čvrste in so jih le občasno zalivala plitva morja.

Število kontinentov[uredi | uredi kodo]

Modeli
Continents vide couleurs.png
Barve na zemljevidu prikazujejo različne celine. Podobni odtenki prikazujejo površine, ki se jih lahko združi ali razdeli.
4 celine[1]
          Afrika-Evrazija
       Amerika
    Antarktika
    Avstralija
5 celin
[2][3][4]
    Afrika
       Evrazija
       Amerika
    Antarktika
    Avstralija
6 celin[5]
    Afrika
    Evropa
    Azija
       Amerika
    Antarktika
    Avstralija
6 celin
[2][6]
    Afrika
       Evrazija
    Severna Amerika
    Južna Amerika
    Antarktika
    Avstralija
7 celin
[7][6][8][9][10][11]
    Afrika
    Evropa
    Azija
    Severna Amerika
    Južna Amerika
    Antarktika
    Avstralija
  • Sedem celin: Afrika, Antarktika, Azija, Avstralija (Oceanija), Evropa, Severna Amerika in Južna Amerika.
  • Šest celin: Afrika, Antarktika, Avstralija (Oceanija), Evrazija, Severna Amerika in Južna Amerika.
  • Šest celin: Afrika, Ameriki, Antarktika, Azija, Avstralia (Oceanija) in Evropa.
  • Pet celin: Afrika, Ameriki, Avstralija (Oceanija), Antarktika, Evrazija.
  • Štiri celine: Ameriki, Avstralija (Oceanija), Antarktika, Evrafrazija.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ R. W. McColl, ur. (2005, Golson Books Ltd.). 'continents' - Encyclopedia of World Geography, Volume 1. str. 215. ISBN 9780816072293. Pridobljeno dne 2012-06-26. "Ker sta Afrika in Azija povezani pri Sueškem polotoku, so Evropa, Afrika in Azija včasih umeščene skupaj kot Afrika-Evrazija ali Evrafrazija." 
  2. ^ 2,0 2,1 "Continent od dne September 2013[slepa povezava] ". The Columbia Encyclopedia od dne September 2013[slepa povezava] . 2001. New York: Columbia University Press - Bartleby.
  3. ^ Océano Uno, Diccionario Enciclopédico y Atlas Mundial, "Continente", page 392, 1730. ISBN 84-494-0188-7
  4. ^ Los Cinco Continentes (The Five Continents), Planeta-De Agostini Editions, 1997. ISBN 84-395-6054-0
  5. ^ [1] Older/previous official Greek Paedagogical Institute 6th grade Geography textbook (at the Wayback Machine), 5+1 continents combined-America model; Pankosmios Enyklopaidikos Atlas, CIL Hellas Publications, ISBN 84-407-0470-4, page 30, 5+1 combined-America continents model; Neos Eikonographemenos Geographikos Atlas, Siola-Alexiou, 6 continents combined-America model; Lexico tes Hellenikes Glossas, Papyros Publications, ISBN 978-960-6715-47-1, lemma continent (epeiros), 5 continents model; Lexico Triantaphyllide online dictionary , Greek Language Center (Kentro Hellenikes Glossas), lemma continent (epeiros), 6 continents combined-America model; Lexico tes Neas Hellenikes Glossas, G.Babiniotes, Kentro Lexikologias (Legicology Center) LTD Publications , ISBN 960-86190-1-7, lemma continent (epeiros), 6 continents combined-America model.
  6. ^ 6,0 6,1 "Continent". Encyclopædia Britannica. 2006. Chicago: Encyclopædia Britannica, Inc.
  7. ^ World, National Geographic - Xpeditions Atlas. 2006. Washington, DC: National Geographic Society.
  8. ^ The World - Continents od dne September 2013[slepa povezava] , Atlas of Canada
  9. ^ The New Oxford Dictionary of English. 2001. New York: Oxford University Press.
  10. ^ "Continent". MSN Encarta Online Encyclopedia 2006.. Archived 2009-10-31.
  11. ^ "Continent". McArthur, Tom, ed. 1992. The Oxford Companion to the English Language. New York: Oxford University Press; p. 260.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]