Oceanija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zemljevid Oceanije.

Oceanija je ime za skupino otokov in otočij v Pacifiku. Vključuje lahko tudi Polinezijo (vključno z Novo Zelandijo), Melanezijo (z Novo Gvinejo) ter Mikronezijo. V širšem pa lahko štejemo k Oceaniji tudi Avstralijo in Novo Zelandijo. Jules Dumont d'Urville je leta 1831 tako razdelil Oceanijo.

Geologi pa raje delijo ta teritorij le na dva dela, na podlagi geografskih, botaničnih, zooloških, kulturnih in jezikovnih značilnosti. Ta dva dela sta:

  • Bližnja Oceanija (Near Oceania) - Avstralija, Nova Zelandija in njeno otočje ter Salomonovi otoki.
  • Daljna oceanija (Remote Oceania) - Polinezija, Mikronezija in Melanezija.

Velika večina površine spada pod Avstralijo. Oceanija je najmanjši kontinent in predzadnji glede na prebivalstvo - okoli 32.000.000 prebivalcev (manj poseljena je le Antarktika).

Države in regije[uredi | uredi kodo]

Mikronezija

Melanezija

Polinezija

Področja v Oceaniji, ki sodijo k drugim državam:


Države v Oceaniji imajo različne stopnje neodvisnosti od kolonialnih velesil.

Hidrografija[uredi | uredi kodo]

Oceanija je druga celina po Ameriki z najbolj bogatim ozemljem, kar se tiče vode, v primerjavi s prebivalstvom.

Pokrajine, države in ozemlja[uredi | uredi kodo]

Oceanija je v glavnem sestavljena iz majhnih otokov. Edini večji otok je Avstralija. Papua Nova Gvineja in Timor Est sta edini državi, ki mejita s celino, in sicer Indonezijo.

Države Oceanije so v večji ali manjši meri odvisne od kolonjalnih velesil. UNESCO je omenjena ozemlja ocenila kot sestavni del Oceanije. Obstaja več interpretacij glede teritorijev, ki sestavljajo Oceanijo, saj včasih pride do dodatkov.

Goropisje[uredi | uredi kodo]

Najvišje gorske verige Oceanije se nahajajo na treh največjih otokih celine. Najvišja od vseh se nahaja v Novi Gvineji. Najvišji točki sta Puncjak Jaya ali Carsztens (5.030 m.) in Wilhelmov hrib (4.509 m.). Sledijo Novozelandske Alpe na Južnem Otoku, katerih najvišja točka je Cookov hrib ali Aoraki (3.764 m.). Zadnje pa so Avstralijanske Alpe na vzhodnem delu Avstralije. Najvišja točka teh sega le do 2.228 metrov (Koszciuszkov hrib, Nova Galles).

Treba pa je reči, da tudi nekatera posamezna hribovja na manjših otokih segajo v precejšnje višine. Primer je vulkan Mauna Kea v Havajih, ki sega do 4.205 metrov.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Magelan je bil prvi, ki se je začel resno zanimati za Oceanijo, toda splošno mnenje je, da je res prvotni narod, ki je zahajal v te kraje, bil Egipčanski. Pluli so namreč tako daleč le, da bi dobili gumo iz drevesa evkalipta, ki je služila pri balzamiranju. Sledili so jim Arabci v XI stoletju. Nato so Holanci v XII stoletju obogatili poznavanje teh zemelj. Točneje je nizozemec Dirk Hortog leta 1616 zapisal o prvem izkrcanju v Avstraliji. Nato pa mu je sledil prav tako nizozemec Abel Tasman, ki je leta 1642 izkrcal v Novo Zelandijo. Zasluga, da vemo veliko o Oceaniji, gre Jamesu Cooku, ki je šele v 18. stoletju med letoma 1768 in 1779 plul proti novi zemlji in jo začel podrobneje raziskovati. Leta 1770 je Cook zagledal vzhodno obalo Avstralije in jo razglasil za del Velike Britanije. Leta 1769 je raziskoval Novo Zelandijo ter pet let kasneje tudi Novo Kaledonijo.

Anglija je v kratkem času zavzela že velik del teritorija. Leta 1840 je izjavila, da ji tudi Nova Zelandija pripada. Ob koncu 18. stoletja je bila Oceanija razdeljena med Francijo, Združeno kraljestvo, Nemčijo in Ameriko. Med drugo svetovno vojno so se na tem območju vršili hudi spori med Japonsko in ZDA. Šele med letoma 1960 in 1980 so začeli s procesom dekolonizacije.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]