Velikonočni otok
| Rapa Nui
Velikonočni otok
Isla de Pascua |
||||
|---|---|---|---|---|
|
||||
 |
||||
 |
||||
| Glavno mesto | Hanga Roa |
|||
| Uradni jeziki | Španščina, Rapanui | |||
| Etnične skupine (2002) | Rapanui 60%, Čilenci 39%, Ameriški staroselci 1% | |||
| Demonim | Rapanui ali Pascuense | |||
| Upravljanje | Posebno ozemlje Čileja | |||
| - | Podeželni guverner | Melania Carolina Hotu Hey (2006-) | ||
| - | Župan | Pedro Pablo Edmunds Paoa | ||
| Priključitev | Čileju | |||
| - | Dogovor podpisan: | 9. september 1888 | ||
| Površina | ||||
| - | skupaj: | 163,6 km² | ||
| Prebivalstvo | ||||
| - | štetje 2002: | 3,791 | ||
| - | gostota: | 23.17/km² | ||
| Časovni pas | Central Time Zone (UTC-6) | |||
| Klicna koda | +56 32 | |||
Velikonočni otok (rapanui Rapa Nui, špansko Isla de Pascua) je polinezijski otok v jugovzhodnem Tihem oceanu in pripada Čileju, od katerega je oddaljen 3600 km. Je eden najbolj izoliranih otokov na svetu, saj je naslednji naseljeni otok, Pitcairn, oddaljen 2075 km[1]. Polinezijci ga imenujejo tudi 'te ito o te henua', ali 'popek - središče sveta'.[2][3] Velikonočni otok je najbolj znan po skrivnostnih kipih, moaih, zaradi katerih je na UNESCO-vem seznamu zavarovane svetovne dediščine[1].
Vsebina |
Zgodovina[uredi]
Približno leta 400 je v kanujih prispelo neznano polinezijsko ljudstvo - sebe so imenovali Rapanui. Višek njihove civilizacije je bil okoli leta 1000, ko naj bi na otoku živelo 20.000 ljudi. Pred prihodom Evropejcev je število prebivalcev močno padlo, verjetno ker so prebivalci posekali vsa drevesa za lesene odre, zato niso mogli izdelovati kanujev za ribolov. Pomanjkanje hrane je povzročilo vojne in celo kanibalizem.[4] Tradicionalno se Rapanui delijo na dve etnični skupini, 'Dolgo-uhi' in 'Kratko-uhi'.[2][3][5]
Moai[uredi]
Iz neznanih razlogov so Rapanui gradili velike kipe, moaije, iz vulkanskega kamna. Kipi so postavljeni nad ahuji, grmadami kjer so mrtve sežigali. Moai so obrnjeni proti notranjosti otoka, tako da so duše umrlih lahko stalno opazovali dogajanje, visoki so pa od 5 do 22 metrov. Večina jih je bila s časom prevrnjena. Vseh kipov je več kot 600.[1][2][3]
Prihod Evropejcev[uredi]
Nizozemski raziskovalec in pomorščak Jakob Roggeveen je bil prvi Evropejec ki zagledal Velikonočni otok. Odkril ga je na velikonočno jutro leta 1722 in ga poimenoval po tem dnevu.[3] Ob odkritju je na otoku živelo manj kot tisoč ljudi[4].
Geografija[uredi]
Velikonočni otok je vulkanskega izvora (leži nad vročo točko). Dolg je približno 24 km, širok pa 12 km. Njegova površina meri 163,6 km2.[1] Ker otok nima izvira sladke vode, dobivajo vodo iz kraterja Rano Kau, kjer se nabira deževnica.[3][5]
Površina[uredi]
Otok je hribovit - glavne vzpetine so trije izumrli vulkani sestavljeni iz lehnjaka. Najvišji vulkan je Maunga Tereveka, visok 652 m. Na otoku je tudi več kraterjev, katerih je največji Rano Kau, leži pa 410 m nad morsko gladino.[3][5]
Podnebje[uredi]
Podnebje je subtropsko. Najtoplejši letni čas je od januarja do marca, najhladnejši pa od junija do avgusta.[5]
Rastlinstvo[uredi]
Na otoku je malo rastlinskih vrst, zaradi česa ga Čile že dolgo oskrbuje s hrano.[3]
Ekonomija[uredi]
Glavni vir zaslužka je turizem.
Viri[uredi]
- ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 Otok, ki je ime dobil na veliko noč. Zurnal24. Pridobljeno dne 20.11.2008.
- ^ 2,0 2,1 2,2 Easter Island (v angleščini). Mysterious Places. Pridobljeno dne 19.11.2008.
- ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 Velikonočni otok. GEA. Pridobljeno dne 19.11.2008.
- ^ 4,0 4,1 Turisti ogrožajo Velikonočni otok. RTV SLO. Pridobljeno dne 20.11.2008.
- ^ 5,0 5,1 5,2 5,3 Easter Island (v angleščini). Encyclopaedia Britannica. Pridobljeno dne 19.11.2008.
Glej tudi[uredi]
- sirolim (rapamicin)
|
|||||||||||||||||
