Lehnjak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Lehnjak

Lehnjak ali travertin je biokemična sedimentna kamnina, ki nastane, ko voda, ki vsebuje kalcijev karbonat teče čez organske ostanke (liste, veje, tudi skelete živali) in se na njih izloča ter jih na ta način obda (inkrustira). Je močno porozna, lahka in luknjičava kamnina.

Lehnjak je navadno svetlo rumenorjave barve in ima lepo ohranjeno strukturo okamnelih organskih delcev, ki jo primesi železovih spojin obarvajo rjavkasto.

Lehnjak je lahko krušljiv in enostaven za obdelovanje. V sodobnem času je postal cenjena surovina v industriji naravnega kamna. Iz blokov in manjših kosov žagajo plošče za oblogo zunanjih sten in druge fasadne elemente (nenosilni oboki, stebrički, police), iz njega pa izdelujejo tudi okrasne predmete. Je ena redkih kamnin, ki plavajo na vodi.

Nastanek lehnjaka[uredi | uredi kodo]

Nastanek lehnjaka pogojujejo fizikalno kemijski in /ali biološki vzroki. Vzroka anorganskega izločanja karbonata sta sprememba temperature in znižanje parcialnega tlaka CO2 v vodi (uhajanje CO2). Podzemna voda, ki vsebuje ogljikov dioksid se na svoji poti obogati z raztopljenim apnencem (CaCO3) in v kraških izvirih, pri katerih pride voda v stik z atmosfero se CO2 sprosti. Biološki vzrok za nastanek je presnova vodnih rastlin, ki porabljajo CO2 za fotosintezo, kar zmanjša njegov parcialni tlak in povzroča njegovo izločanje.

Kadar se karbonat izloča v manj poroznih ritmičnih ponavljanjih, nastaja gostejši in trdnejši travertin.

Nahajališča v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Kamnolom lehnjaka na Jezerskem

V Sloveniji je lehnjak značilna kamnina rek Krke, Kolpe in drugih, kjer tvori tudi manjša slapišča in predvsem pragove. Lehnjak je na slapovih Kobilji curek pri Velikih Laščah in Nežici pri Kostelu ter v izvirih na Berju pri Bledu.

Večje nahajališče te kamnine je v dolini Komatevre na Jezerskem v dolini Kokre, kjer je tudi kamnolom v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Leta 2004 je bilo območje kamnoloma in nastajajočega recentnega lehnjakovega pobočja z izvirom glede na Zakon o ohranjanju narave iz leta 1999 in Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (2004) preimenovano iz geološke dediščine v naravno vrednoto in uvrščeno med geološke naravne vrednote državnega pomena (ID1247). Je tudi druga točka Slovenske geološke poti.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]