Nova Kaledonija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Nouvelle-Calédonie
Nova Kaledonija
|
||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
|
|
||||||
| Himna: Marseljeza |
||||||
| Glavno mesto | Nouméa | |||||
| [[Demografija {{{common_name2}}}|Največje mesto]] | Nouméa | |||||
| Uradni jeziki | Francoščina | |||||
| Upravljanje | prekomorski teritorij Francije | |||||
| - | Predsednik Francije | Nicolas Sarkozy | ||||
| - | Predsednik vlave Nove Kaledonije | Harold Martin | ||||
| - | Visoki komisar | Michel Mathieu | ||||
| Prekomorska posest Francije | od 1853 | |||||
| Površina | ||||||
| - | skupaj: | 18.575 km² (154th) | ||||
| Prebivalstvo | ||||||
| - | ocena Jan. 1, 2007: | 240,400[1] (176th) | ||||
| - | štetje avg./sept. 2004: | 230,789[2] | ||||
| - | gostota: | 13/km² (200th) | ||||
| BDP (PKM) | ocena 2003 | |||||
| - | skupaj: | $3.158 milijard (ni rangirana) | ||||
| - | na prebivalca: | $14,800 (ni rangirana) | ||||
| HDI (2003) | n/a (ni rangirana) (n/a) | |||||
| Valuta | CFP frank (XPF) |
|||||
| Časovni pas | (UTC+11) | |||||
| Vrhnja domena (TLD) | .nc | |||||
| Klicna koda | +687 | |||||
Nova Kaledonija (francosko: Nouvelle-Calédonie, kanaško: Kanaky) je otok v jugozahodnem Tihem oceanu. Otok ima od leta 1998 status francoske čezmorske države (med leti 1956 je imel status čezmorskega teritorija). Ime Nove Kaledonije izhaja iz latinskega imena za Škotsko. Glavno mesto je Nouméa.
Otok sta v prvi polovici 19. stoletja naselili tako Velika Britanija kot Francija, leta 1853 pa je postal francoska last. Po letu 1864 so ga štiri desetletja uporabljali kot kazensko kolonijo.
Notranje politično dogajanje je zapleteno zaradi avtohtone melanezijske etnične skupine Kanak, ki so sedaj v manjšini (okoli 44%), zaradi upada prebivalstva in priseljevenja za časa francoske oblasti. Ostalo prebivalstvo predstavljajo potomci Francozov, ki so znani kot caldoches (ednina caldoch, -e), in majhna vzhodnoazijska manjšina.
Navduševanje za neodvisnost je začel Fronte de Liberation Nationale Kanak Socialiste (kratica FLNKS) leta 1985. FLNKS, ki jo je vodil pokojni Jean Marie Tjibaou, si je prizadevala za neodvisno državo 'Kanaky'. Nemir je vodil v dogovor o povečanju avtonomije v Soglasju iz Matignona leta 1988 in iz Noumee leta 1998. Leta 2018 bo izpeljan referendum o neodvisnosti.
Spori - mednarodni: Matejeve in Hunterjeve otoke si lastita tako Francija kot Vanuatu.
[uredi] Viri in opombe
- ^ (v francoščini) Institut de la statistique et des études économiques de Nouvelle-Calédonie (ISEE). Bilan économique et social 2006 - Démographie (PDF). Pridobljeno dne 2007-06-24.
- ^ (v francoščini) INSEE, Vlada Francije. Recensement général de la population en Nouvelle-Calédonie - 2004. Pridobljeno dne 2007-06-24.
|
|
|
|---|---|
| Čezmorski departmaji1 | Francoska Gvajana · Guadeloupe · Martinik · Reunion |
| Čezmorske skupnosti | Francoska Polinezija · Mayotte2 · Saint-Barthélemy · Saint-Martin · Saint Pierre in Miquelon · Wallis in Futuna |
| Poseben položaj | Nova Kaledonija |
| Nenaseljena ozemlja | Clippertonov otok Francoske južne in antarktične dežele (Île Amsterdam • Île Saint-Paul • Crozetev otok • Kerguelenovi otoki • Adelijina dežela Razpršeni otoki v Indijskem oceanu: Bassas da India3 • Europa3 • îles Glorieuses2, 3, 4 • Juan de Nova3 • Tromelinov otok5) |
| 1 Poznani tudi kot čezmorske regije • 2 Lastijo si jih tudi Komori • 3 Lasti si jih tudi Madagaskar • 4 Lastijo si jih tudi Sejšeli • 5 Lasti si jih tudi Mauritius | |
| Države sveta · Tihi ocean · Oceanija |
| Ameriška Samoa · Avstralija · Cookovo otočje · Velikonočni otok · Fidži · Francoska Polinezija · Guam · Havaji · Kiribati · Marshallovi otoki · Mikronezija · Nauru · Nova Kaledonija · Nova Zelandija · Niue · Severni Marianski otoki · Palau · Papua Nova Gvineja · Pitcairnovo otočje · Samoa · Salomonovi otoki · Tonga · Tuvalu · Vanuatu · Wallis in Futuna |
Ta članek o geografiji Francije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.


