Nova Kaledonija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nouvelle-Calédonie
Nova Kaledonija
Zastava Nove Kaledonije Emblem  Nove Kaledonije
HimnaMarseljeza
Lega Nove Kaledonije
Glavno mesto Nouméa
Največje mesto Nouméa
Uradni jeziki Francoščina
Upravljanje prekomorski teritorij Francije
 -  Predsednik Francije Nicolas Sarkozy
 -  Predsednik vlave Nove Kaledonije Harold Martin
 -  Visoki komisar Yves Dassonville
Prekomorska posest Francije od 1853 
Površina
 -  skupaj: 18.575 km² (154.
Prebivalstvo
 -  ocena Jan. 1, 2007: 240,400[1] (176.)
 -  štetje avg./sept. 2004: 230,789[2] 
 -  gostota: 13/km² (200.)
BDP (PKM) ocena 2003
 -  skupaj: $3.158 milijard (ni rangirana)
 -  na prebivalca: $14,800 (ni rangirana)
HDI (2003) n/a (ni rangirana) (n/a)
Valuta CFP frank (XPF)
Časovni pas (UTC+11)
Vrhnja domena (TLD) .nc
Klicna koda +687

Nova Kaledonija (francosko: Nouvelle-Calédonie, kanaško: Kanaky) je otok v jugozahodnem Tihem oceanu. Otok ima od leta 1998 status francoske čezmorske države (med leti 1956 je imel status čezmorskega teritorija). Ime Nove Kaledonije izhaja iz latinskega imena za Škotsko. Glavno mesto je Nouméa.

Otok sta v prvi polovici 19. stoletja naselili tako Velika Britanija kot Francija, leta 1853 pa je postal francoska last. Po letu 1864 so ga štiri desetletja uporabljali kot kazensko kolonijo.

Notranje politično dogajanje je zapleteno zaradi avtohtone melanezijske etnične skupine Kanak, ki so sedaj v manjšini (okoli 44 %), zaradi upada prebivalstva in priseljevenja za časa francoske oblasti. Ostalo prebivalstvo predstavljajo potomci Francozov, ki so znani kot caldoches (ednina caldoch, -e), in majhna vzhodnoazijska manjšina.

Navduševanje za neodvisnost je začel Fronte de Liberation Nationale Kanak Socialiste (kratica FLNKS) leta 1985. FLNKS, ki jo je vodil pokojni Jean Marie Tjibaou, si je prizadevala za neodvisno državo 'Kanaky'. Nemir je vodil v dogovor o povečanju avtonomije v Soglasju iz Matignona leta 1988 in iz Noumee leta 1998. Leta 2018 bo izpeljan referendum o neodvisnosti.

Spori - mednarodni: Matejeve in Hunterjeve otoke si lastita tako Francija kot Vanuatu.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ (v francoščini) Institut de la statistique et des études économiques de Nouvelle-Calédonie (ISEE). "Bilan économique et social 2006 - Démographie" (PDF). Pridobljeno dne 2007-06-24. 
  2. ^ (v francoščini) INSEE, Vlada Francije. "Recensement général de la population en Nouvelle-Calédonie - 2004". Pridobljeno dne 2007-06-24.