Tropski gozd

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Tropski gozd označujemo kot gozd s posebno vlažnim podnebjem z več kot 2000 mm padavin v letu. Razločujemo med deževnimi gozdovi v tropih, to je na obeh straneh ekvatorja in gozdovi zmernih širin, ki se pojavljajo na zahodni obali severne Amerike, Čilu in Tasmaniji.

Splošno[uredi | uredi kodo]

Za pragozdove je značilno veliko dežja, letna količina padavin je 1750-2000mm (68-78 palcev). Pomembno vlogo pri tem imajo monsuni, ki ustvarjajo tropske deževne gozdove.

Od 40 do 75 % vseh živalskih vrst na zemlji je avtohtonih v deževnih gozdovih. bilo je ocenjeno, da je na milijone vrst rastlin, žuželk in mikroorganizmov še neodkritih. Tropski deževni gozdovi so imenovani »biseri Zemlje«, in »največja svetovna lekarna«, zaradi velikega števila naravnih zdravil, odkritih tam. Deževni gozdovi so odgovorni tudi za 28 % svetovnih količin kisika, Gozd je odgovoren za predelavo s pomočjo fotosinteze iz ogljikovega dioksida in shranjevanje ogljika.

Podrast je omejena zaradi pomanjkanja svetlobe, zato je tudi mogoče določene dele gozda prehoditi.

Tropski gozd[uredi | uredi kodo]

Nahajanje tropskih gozdov tropical rainforest

Veliko svetovnih deževnih gozdov je povezanih z lokacijo monsunskega korita, znano tudi kot območje konvergence. Tropski deževni gozdovi so v tropskih deželah, ki se nahajajo v bližini ekvatorja (med rakovim in kozorogovim povratnikom) ki sta prisotna v jugovzhodni Aziji (Mjanmar, Filipini, Indonezija, Papua Nova Gvineja, in na severovzhodu Avstralije), podsaharska Afrika iz Kameruna do Kongo (Kongo Rainforest), Južni Ameriki (npr. Amazon Rainforest), Srednja Amerika (npr. Bosawás, južni Yucatán Peninsula-El-Peten Belize-Calakmul), in na številnih pacifiških otokov (na primer Havaji). Tropski deževni gozdovi so bili imenovani »pljuča Zemlje«, čeprav je zdaj znano, da so deževni gozdovi prispevaji le malo kisika neto priliv na ozračje skozi fotosintezo Za nastanek teh gozdov je bilo potrebno več kot 80 milijonov let, danes pa v eni sekundi izgine za eno nogometno igrišče površin gozda. Tropski gozdovi so najstarejši in najbolj kompleksni kopenski ekosistemi s 30 milijoni živalskih in rastlinskih vrst Z njegovim uničenjem bi se namreč poleg drugih negativnih posledic v atmosferi zmanjšal delež kisika, povečal pa delež ogljikovega dioksida, kar bi povečalo globalno segrevanje ozračja.

Deževni gozdovi[uredi | uredi kodo]

razporeditev torpskih deževnih gozdov.

So pragozdov v zmernih območjih. Jih lahko najdemo v Severni Ameriki (v Pacific Northwest, British Columbia Coast, in v celinskih rainforest of Rocky Mountain jarek vzhodno od Prince George), v Evropi (deli na Britanskem otočju, kot so obalna območja na Irskem, Scotland, južno Norveško, delov Zahodnega Balkana vzdolž jadranske obale, kot tudi na severozahodu Španije in obalna območja vzhodne Črnega morja, vključno z Gruzijo in obalnimi Turčija), v vzhodni Aziji (na jugu Kitajske, Tajvana, veliko Japonskem in v Koreji, in na otoku Sahalin in sosednjih ruskem daljnem vzhodu obale), v Južni Ameriki (južni Čile), pa tudi Avstralija in Nova Zelandija.

Reference[uredi | uredi kodo]

Za branje[uredi | uredi kodo]

  • Butler, R. A. (2005) A Place Out of Time: Tropical Rainforests and the Perils They Face. Published online: rainforests.mongabay.com
  • Richards, P. W. (1996). The tropical rain forest. 2nd ed. Cambridge University Press ISBN 0-521-42194-2
  • Whitmore, T. C. (1998) An introduction to tropical rain forests. 2nd ed. Oxford University Press. ISBN 0-19-850147-1

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]