Fidži

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Matanitu Tu-Vaka-i-koya ko Viti
फ़िजी रिपब्लिक, فِجی رپبلک
Republika Fidžijski otoki
Zastava Fidžija
GesloRerevaka na Kalou ka Doka na Tui
(slovensko: Boj se boga in časti kraljico)
HimnaBog blagoslovi Fidži
Lega Fidžija
Glavno mesto Suva
18°10′S, 178°27′E
Največje mesto Suva
Uradni jeziki angleščina, fidžijščina, hindustanščina (hindi/urdu)
Upravljanje republika pod vladavino vojske
 -  najvišji poglavar Fidžija Ratu Josefa Iloilovatu Uluivuda (Josefa Iloilo)
 -  predsednik commodore Josaia Voreqe (Frank) Bainimarama
 -  ministrski predsednik Ratu Ovini Bokini
 -  predsednik GCC kraljica Elizabeta II. 1
neodvisnost
 -  od Združenega kraljestva: 10. oktober 1970 
 -  voda (%): zanemarljiv
Prebivalstvo
 -  ocena julij 2006: 905.949 (156.)
BDP (PKM) ocena 2005
 -  skupaj: 5,447 milijarde USD (149.)
 -  na prebivalca: 6375 USD (93.)
HDI (2006) Rast0,758 (srednji) (90.)
Valuta Fidžijski dolar (FJD)
Časovni pas (UTC+12)
Vrhnja domena (TLD) .fj
Klicna koda +679
1 priznava jo veliki svet poglavarjev.

Fidži (fidžijsko Matanitu ko Viti; hindustansko फ़िजी, فِجی), uradno Republika Fidžijski otoki, je otoška država v južnem Tihem oceanu vzhodno od Vanuatuja, zahodno od Tonge in južno od Tuvaluja. Država obsega arhipelag okrog 322 otokov, med katerimi jih je 106 stalno naseljenih, in 522 otočkov. 87 % prebivalstva živi na največjih otokih Viti Levu in Vanua Levu. Ime Fidži je stara tongovska beseda za otoke, ki pa izhaja iz fidžijskega imena Viti. Na Fidžiju je decembra 2006 potekal vojaški državni udar; vodil ga je Voreqe Bainimarama, ki se je 5. decembra 2006 razglasil za začasnega predsednika Fidžija. 4. decembra 2007 je predsedništvo vrnil ratuju Josefu Iloili, ta pa ga je naslednji dan razglasil za začasnega ministrskega predsednika. [1][2] (v angleščini)