Gibraltar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gibraltar
Zastava Gibraltarja
Zastava
Grb Gibraltarja
Grb
Geslo: Nulli Expugnabilis Hosti  (latinsko)
»Noben sovražnik ga ni osvojil«1
Himna: »Himna Gibraltarja« 
 »Bog obvaruj kralja«
Lega Gibraltarja
Glavno mestoGibraltar
36°8′N, 5°21′W
Uradni jezikiangleščina
Vladabritansko čezmorsko ozemlje
• kralj:
Karel III.
• guverner:
Sir David Steel
Fabian Picardo
dogodek 
datum
• Osvojen
4. avgust 1704
• Prepuščen
1713 (Pogodba iz Utrechta)
10. septembra
• Dan ustave
29. januarja
Površina
• skupaj
6,5 km2 (229.)
• voda (%)
0 %
Prebivalstvo
• ocena 2012
32.194 (220.)
• gostota
5000/km2 (5.)
BDP (ocena 2000)
• skupaj (PKM)
769 milijonov USD (197.)
• na preb. (PKM)
27.900 USD (n/a)
HDI (n/a)n/a
 · n/a
Valutagibraltarski funt2 (GIP)
Časovni pasUTC +1 (CET)
• poletni
UTC +2 (CEST)
Klicna koda+3503
Internetna domena.gi
  1. (angleško) National Symbols of Gibraltar
  2. Fiksiran s funtom šterlingom. Kovance in bankovce izdaja gibraltarska vlada.
  3. Pred 10. februarjem 2007 je bila klicna koda iz Španije 9567.

Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Leži v jugozahodni Evropi na skrajnem južnem koncu Iberskega polotoka in ima velik strateški pomen, saj Gibraltarska ožina povezuje Severnoatlantski ocean in Sredozemsko morje ter Evropo in Afriko.

Gibraltar leži na severni strani Gibraltarske ožine, to je na mestu, kjer se Evropa najbolj približa Afriki.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V antiki je bil Gibraltar eden od t. i. Herkulovih stebrov; po takratnem pojmovanju sveta se je tam končala Zemlja.

Leta 711 so Gibraltar osvojili muslimanski Arabci in Berberi. Ime Gibraltar izvira iz Džebel al-Tarik - Tarikova gora. Poimenovan je po Tariku ibn Sijadu, mavrskemu vojskovodji, ki je spoznal strateški pomen Gibraltarja in ukazal, da se tam postavi trdnjava. Muslimani so imeli Gibraltar v lasti do rekonkviste (1462). Od leta 1309 do 1333 je bil prvič v kastiljski lasti.

4. avgusta 1704 so Gibraltar osvojili Britanci med špansko nasledstveno vojno. Pri tem napadu so presenetili Špance, ker niso napadli ob jutranji zori (kot je bilo običajno), ampak med popoldanskim počitkom (siesta). Leta 1730 je bil z mirovnim sporazumom v Utrechtu formalno priznan Britaniji in je od leta 1730 kronska kolonija.

V koloniji živi okoli 28.800 prebivalcev. Že dolgo prihaja do napetosti med Združenim kraljestvom in Španijo, ki želi pridobiti Gibraltar za svojo državo. Meja med Gibraltarjem in Španijo je bila od 1969 do 1985 zaprta.

Pri referendumu 7. novembra 2002 (udeležba je bila 90-odstotna) je 99 % udeležencev glasovalo za ohranitev statusa in le 187 volivcev je bilo za deljeno suverenost.

Gibraltarska ožina, ki povezuje Atlantik in Sredozemsko morje ima velik strateški pomen za oborožene sile, zato ima Združeno kraljestvo v Gibraltarju oporišče vojne mornarice.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Gibraltar je eno najgosteje naseljenih ozemelj na svetu, saj je imel ob štetju leta 2012 32.194 prebivalcev[1], kar ustreza približno 4.959 prebivalca na kvadratni kilometer.

Prebivalci so mešanica narodov, ki so se priselili v zadnjih tristotih letih.

Izvor priimkov v volilnem imeniku v odstotkih je: britanski (27 %), španski (26 %, večinoma andaluzijski, a tudi približno 2 % menorskih), genoveški in drugi italijanski (15 %), portugalski (15 %) in malteški ( 8 %). Obstaja tudi majhna (manj kot 1 %) populacija drugih skupin, kot so Maročani, Francozi, Avstrijci, Kitajci, Japonci, Poljaki in Danski.[2]

Migracija iz Španije in čezmejne poroke so bile stalnica do Francove blokade španskih meja z Gibraltarjem. Franco je s tem odrezal mnoge prebivalce od svojih sorodnikov v Španiji. Španska socialistična vlada je 10 let po Francovi smrti ponovno odprla meje.

Uradni jezik Gibraltarja je angleščina, uporabljajo ga vlada in šole. Večina domačinov je dvojezičnih, govorijo tudi špansko. Vendar pa zaradi raznolike mešanice etničnih skupin, ki tam prebivajo, na skali govorijo tudi druge jezike. Maroška skupnost govori berbersko in arabsko, indijska pa hindi in sindhi. Nekatere družine malteškega rodu govorijo malteščino.[3]

Gibraltarci se pogosto pogovarjajo v Llanitu (izgovarja se [ʎaˈnito]), domači jezik, značilen za Gibraltar. Temelji na andaluzijski španščini z močno mešanico britanske angleščine in elementov iz jezikov, kot so malteščina, portugalščina, genoveška italijanščina in Haketia (judovsko-špansko narečje). Llanito pogosto vključuje tudi prehod na kodo v angleščino in španščino.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Pokrajina in narava[uredi | uredi kodo]

Gibraltarsko ozemlje pokriva 6,7 ​​kvadratnih kilometrov in ima 1,2 kilometra kopenske meje s Španijo. Mesto La Línea de la Concepción, občina province Cádiz, leži na španski strani meje. Špansko zaledje tvori comarca - okrožje Campo de Gibraltar (dobesedno 'podeželje Gibraltarja'). Dolžina obale je 12 kilometrov. Obstajata dve obali (Sides) Gibraltarja: vzhodna stran, ki vsebuje naselji Sandy Bay in Katalonski zaliv in Westside, kjer živi velika večina prebivalstva. Gibraltar nima upravne delitve, je pa razdeljen na sedem glavnih stanovanjskih območij.

Gibraltar je, do nedavnega z zanemarljivimi naravnimi viri in malo naravnimi sladkovodnimi viri, omejenimi na naravne vodnjake na severu, za zbiranje deževnice uporabljal velika betonska ali naravna vodna zajetja. Svežo vodo iz vrtin danes dopolnjujeta dve napravi za razsoljevanje: obrat za reverzno osmozo, zgrajen v predoru znotraj kamnine in večstopenjska naprava za hitro destilacijo v Severnem Molu.[4]

Gibraltarski teren je sestavljen iz 426 metrov visoke Gibraltarske skale[5] iz jurskega apnenca in ozke obalne nižine, ki jo obdaja. Vsebuje številne ceste v predorih, ki jih večinoma še vedno upravlja vojska in so zaprte za širšo javnost.

Povsod navzoče opice, votlina s kapniki St. Michael's Cave in v skale izkopani obrambni položaji iz dobe obleganja 1779–1783 (Siege Tunnels) so glavne turistične zanimivosti.

Mesto Gibraltar leži na ozkem pasu na vzhodni strani, kjer je skala manj strma. Na južnem rtu (Europa Point) stoji svetilnik, zgrajen leta 1841.

Rastlinstvo in živalstvo[uredi | uredi kodo]

Na skali raste več kot 500 različnih vrst cvetočih rastlin. Gibraltar je edino mesto v Evropi, kjer v divjini raste gibraltarski grenik (Iberis gibraltarica); rastlina sicer izvira iz severne Afrike. Je simbol naravnega rezervata Upper Rock. Oljke in borovci so med najpogostejšimi rastlinami okoli skale.

Večino zgornjega območja skale pokriva naravni rezervat, v katerem živi okoli 230 berberskih makakov (Macaca sylvanus), znanih gibraltarskih opic. Zaradi opic imenujejo Gibraltarsko skalo tudi Opičja skala. To so edine divje opice v Evropi.[6] Ta vrsta, znanstveno znana kot Macaca sylvanus, je na Rdečem seznamu IUCN navedena kot ogrožena in upada. Tri četrtine svetovne populacije živi v gorah Srednjega Atlasa v Maroku. Nedavne genetske študije in zgodovinski dokumenti kažejo na njihovo prisotnost na skali, preden so jo osvojili Britanci, morda že v času islama. Legenda pripoveduje, da se bo britanska oblast v Gibraltarju končala, ko bo zadnja opica zapustila skalo. Legenda naj bi imela osnovo v zgodbi iz časa obleganja v letih 1779–1783. Opice naj bi opozorile Angleže pred nočnim napadom Špancev in Francozov. Leta 1944 je bil britanski premier Winston Churchill tako zaskrbljen zaradi vse manjšega števila opic, da je kolonialnemu sekretarju poslal sporočilo, v katerem je zahteval, da se nekaj naredi glede razmer.[7]

Med drugimi sesalci, ki jih najdemo v Gibraltarju, so zajci, lisice in netopirji. V Gibraltarskem zalivu pogosto opazimo delfine in kite. Pogoste so ptice selivke in Gibraltar je dom edinih berberskih jerebic na evropski celini.

Leta 1991 je Graham Watson, gibraltarski evroposlanec, izpostavil bojazen naravovarstvenikov, da razvoj mest, turizem in invazivne rastlinske vrste ogrožajo rastline Gibraltarja, pa tudi ptice in netopirje.

Politika[uredi | uredi kodo]

Odnos do Združenega kraljestva[uredi | uredi kodo]

Gibraltar je kronska kolonija Združenega kraljestva. Ima lastno vlado, ki ima pristojnosti samouprave, razen področij obrambe, zunanje politike in notranje varnosti, ki so v pristojnosti Združenega kraljestva. Vodja države je angleški kralj, ki ga zastopa guverner. Guverner je tudi poveljnik oboroženih sil in policije.

Politični sistem[uredi | uredi kodo]

Prebivalci volijo 15 članski parlament (House of Assembly), ki ga sestavljajo le poslanci dveh najmočnejših strank. Zmagovalna stranka dobi osem poslanskih mest, stranka, ki je druga po rezultatu pa sedem. Tako ni nikdar potrebna koalicija. Guverner imenuje vodjo zmagovalne stranke za ministrskega predsednika. V vladi sta še finančni in pravosodni minister.

Vodilne stranke so za samoupravo Gibraltarja in so proti kakršnim koli sporazumom s Španijo.

Status v okviru Evropske unije[uredi | uredi kodo]

Gibraltar je del Evropske unije. S stališča EU so prebivalci Gibraltarja državljani Združenega kraljestva. Je pa nekaj izjem:

V letu 2003 so dobili prebivalci Gibraltarja volilno pravico za volitve v Evropski parlament. Gibraltar spada v volilno okrožje južne Anglije, ki ima sedem poslancev.

Promet[uredi | uredi kodo]

Gibraltar je prometno povezan z Veliko Britanijo prek mednarodnega letališča Gibraltar. Letalske družbe Gibraltar povezujejo z letališči v Londonu, Manchestru, Bristolu in Birminghamu. Letalski promet se odvija tudi z Marokom, do letališč v Casablanci in Tangerju. S Španijo je povezan prek cestne povezave.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Statistics Office, Government of Gibraltar: Abstract of Statistics Report 2011« (PDF). Gibraltar.gov.gi. Pridobljeno 3. avgusta 2017.
  2. Archer, Edward G.: Gibraltar, identity and empire. Routledge Advances in European Politics
  3. E.G. Archer (11. januar 2013). Gibraltar, Identity and Empire. Routledge. str. 44–. ISBN 978-1-136-00550-3.
  4. »Gibraltar Water Supply«. AquaGib. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. novembra 2007. Pridobljeno 20. decembra 2007.
  5. »Visit Gibraltar – Upper Rock«. Pridobljeno 9. januarja 2014.
  6. C. Michael Hogan (2008) Barbary Macaque: Macaca sylvanus, Globaltwitcher.com, ed. Nicklas Stromberg Arhivirano 19 April 2012 na Wayback Machine.
  7. Casciani, Dominic (22. julij 2004). »Churchill sends telegram to protect apes«. BBC News. Pridobljeno 13. maja 2011.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]