Opica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Opica
dolgorepi račjejedi oz. javanski makak
dolgorepi račjejedi oz. javanski makak
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Primates (prvaki)
Podred: Haplorhini
Nižji red: Simiiformes

Človeku podobne opice (šimpanz, gorile in orangutani) ter giboni so zelo razumne živali. Imajo velike možgane, dolge okončine s prav takšnimi prsti, telo pa je poraščeno z dlako. V telesni zgradbi in po razumu so podobne ljudem. Z nami so tudi v tesnem sorodstvu. Njihovi bližnji sorodniki so zamorske mačke(pavijani, makaki itd.) in vitkostase opice. Vse te opice so si po videzu podobne, le da so človeku podobne opice večje. Mala svinjačka tehta samo 150 g, odrasel gorilji samec pa tudi več kot 180 kg. Za vse opice je značilna okrogla glava s sploščenim obraznim delom. Uhlji so majhni, oči pa velike in usmerjene naprej. Prednje okončine so povsem podobne naši roki. Z njimi so zmožne močnega oprijema in natančnih gibov. Večina opic ima rep, ki jim pomaga loviti ravnotežje, ko se poganjajo z veje na vejo. Pri nekaterih vrstah je rep močan oprijemalen, človeku podobne opice pa so brezrepe. Opice uživajo različno hrano, med drugim tudi sadje, listje, žuželke in ptičja jajca.

Sporazumevanje[uredi | uredi kodo]

Mnoge opice se sporazumevajo z glasi. Vriskač iz [južna amerika|Južne Amerike]] se oglaša z nenavadno nizkimi zavijajočimi klici, kar mu omogoča posebej za to prilagojeno grlo. S tem oglašanjem opazarjajo druge skupine vriskačev, naj se izogibajo njihovega ozemlja. Vodečega samca, ki je najglasnejši, se lahko sliši 3km daleč.

Varstvo[uredi | uredi kodo]

Gozdove, v katerih živjo opice, človek hitro izsekava. Novo naseljena drevesa kmalu spet poseka, zato ne morejo dajati ustreznega zavetja živalstvu. Desetinam opic tako grozi izumrtje. Med njimi je tudi miriki ali pajčarka iz Brazilije.

Vrste[uredi | uredi kodo]

Poznamo več vrst opic:

Gorila[uredi | uredi kodo]

Gorila z dvema metroma višine je gorila največja opica. Če niso vznemirjene, so to počasne in ljubeznive živali. Večino časa porabijo za počitek ali pa prehranjevanje z listi in poganjki. Živijo v majhnih skupinah, ki se počasi pomikajo skozi gozd. Na enem mestu pojedo le nekaj, ne pa vse razpoložljive hrane. Razmoževanje V skupini je pet do deset goril: odrasel samec, nekaj samic in njihovi različno stari mladiči. Mladič se skoti en sam, samica pa zanosi vsaka štiri leta.

Orangutan[uredi | uredi kodo]

Živahno obarvani orangutan živi v gozdovih Bornea, Sumatre in jugovzhodne Azije. Večino življenja preživi visoko v drevju, kjer išče sadje, poganjke, liste in žuželke. Je samotar, razen v času razmoževanja.

Zanimivost[uredi | uredi kodo]

Oprijemalna roka omogoča dober oprijem. Roke so v primerjavi s telesom dolge. Groba dlaka je rdeče-rjava. Danes grozi orangutanom izumrtje. Človek njihove gozdove izsekava in spreminja v polja.

Makak[uredi | uredi kodo]

Vedenje opic lahko označimo kot »razumno«. To se vidi iz načina, kako se med seboj sporazumevajo, kakšen spomin imajo in kako se znajdejo v zadregi. Znan je primer rdečeličnih makakov. Ti so se naučili, da se s pranjem sadja v vodi znebijo umazanije in peska, ki je na njem. Ostali člani skupine so opazovali vrstnike pri tem početju in jih oponašali.

Gibon[uredi | uredi kodo]

Gibon ima tako dolge roke, da se, tudi ko je vzravnan, s prstnimi členki dotika tal. Živali v družinskih skupnostih, v katerih so poleg samca in samice še dva do štirje mladiči. Poznamo devet vrst gibonov. Največji je siamang, ki tehta približno 10kg. Zaradi teže se siamang ne more obešati na tanke veje, kar ostali giboni sicer lahko počno. Giboni se prehranjujejo s sadjem in mladimi listi. Giboni iz jugovzhodne Azije so izvrstni akrobati, ki kar letijo skozi drevesne krošnje. Na tla se skoraj ne spustijo.

Šimpanz[uredi | uredi kodo]

Od vseh živali so šimpanzi najbolj podobni človeku. O tem nas prepriča njihova obrazna mimika, način, kako se med seboj igrajo, izdelujejo preproste orodje in rešujejo zapletene stvari. Šimpanzi živijo v skupinah. Med dvema sosednjima skupinama lahko pride do pretepa. Hranijo se s sadjem, listi, semeni, cvetovi in žuželkami, včasih pa tudi z večjimi živalmi, kakršne so druge opice ali pa gazele. Živijo v Afriki, v gozdovih ali savani. Pritlikavi šimpanzi so znani samo iz gostih gozdov v Zairu(osrednja Afrika). Mladi šimpanzi porabijo večino časa za igro z raznimi predmeti in za razposajen lov. Na ta način se pripravljajo na obdobje, ko si bodo morali sami najti hrano ali pa odgnati sovražnika.

Pavijan[uredi | uredi kodo]

Pavijan sicer zna plezati, vendar večinoma časa hodi ali teka naokrog po vse štirih. Znanstveniki dobro poznajo njegov način življenja. Pavijani živijo v savanah, zato jih je lahko opazovati. Družijo se v skupine ali trope. Trop se razvije okrog vodečih samic in njihovih mladičev. Dokler mladi samci ne dozorijo, se držijo posebej. Odrasel samec si mora v bojih z drugimi samci šele ustvariti položaj v skupini. Krdelo se s skupnimi močmi brani pred sovražniki, kakršen je naprimer lev, pa tudi pred drugimi tropi pavijanov, ki vdirajo na njihovo ozemlje.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]