Wikipedija:Slogovni priročnik

Stran je del Slogovnega priročnika in smernica slovenske Wikipedije. Sprejema jo velika večina urejevalcev in je standard, ki naj mu sledijo vsi sodelavci. Vendar jo je treba brati z razumom ter dopustiti občasne izjeme. Pri urejanju smernice pazite, da spremembe resnično izražajo soglasje občestva. Kadar o tem niste prepričani, se najprej pogovorite na pogovorni strani.

Če bi vsakdo upošteval Slogovni priročnik, bi bila Wikipedija uporabnejša tako za bralce kot tudi za urejevalce. Po drugi strani je jasno in nepristransko besedilo brez dvoma pomembnejše od načina predstavitve in oblikovanja. Teh pravil se ni nujno treba držati, če pa se jih, bo vaše delo mnogo bolj cenjeno. Veselje do wikiurejanja izvira iz tega, da Wikipedija ne zahteva popolnosti.

Tovrstna pravila in predpisi niso vklesani v kamen. Opisujejo povprečen primer in jih je treba uporabljati z določeno mero prilagodljivosti.

Slogovne smernice
Slogovni priročnik
Dodatne smernice
biografije blagovne znamke črkovanje datumi in števila glasba izgovarjava domišljijska dela matematika naslovi naslovi razdelkov oblikovanje besedila okrajšave povezave seznami del velike črke vezaji zgledi ukazne vrstice
Članki s posebnim slogom
razločitvene strani arabsko prečrkovanje islamske teme japonske teme kitajske teme korejske teme medicinske teme
Druge smernice
čezmerno povezovanje dogovori o poimenovanju urejanje strani glasbeni izseki kategorizacija lastna imena napisi navajaj vire neželene besede opombe na dnu pisanje boljših člankov postavitvene smernice razdelki razloži žargon seznami sorodni projekti tehnični izrazi in definicije uvod v slike

Izbira sloga

Če slog ni opisan na tej strani:

• uporabite druge zanesljive vire in slogovne priročnike;
• o težavi se lahko pogovorite ali predlagate novo slogovno smernico na Pogovor o Wikipediji:Slogovni priročnik;
• preprosto si oglejte druge članke in se zgledujte po njih.

Spori o slogu

Kadar sta od dveh slogov sprejemljiva dva, ni primerno, da bi urejevalec Wikipedije enega zamenjeval z drugim, razen kadar za to obstaja globlji razlog. Če bi šlo na primer za izbiro med britanskim in ameriškim angleškim črkovanjem, bi bila sprememba upravičena le, če bi članek opisoval britansko temo. Urejevalske vojne zaradi izbire sloga so nesprejemljive, tudi če bi šlo le za uveljavljanje slogovne doslednosti. Kadar ste v dvomu, se ravnajte po slogu prvega večjega urejevalca. Glej en:Wikipedia:Requests for arbitration/Jguk.

Uvodi

Tu je opisana predvsem prva vrstica članka (če je podatkov več, lahko sega čez več vrstic).

Splošen članek o pojmu

Članke začnemo praviloma z nosilnim geslom, izpisanim polkrepko ali pa ležeče, oziroma polkrepko ležeče, če je to za dano geslo v navadi.

Pitagorov izrek se imenuje po grškem filozofu in matematiku Pitagori iz 6. stoletja pr. n. št.

'''Pitagorov izrek''' se imenuje po grškem filozofu in matematiku [[Pitagora|Pitagori]] iz [[6. stoletje pr. n. št.|6. stoletja pr. n. št.]]

Ko bralec klikne povezavo, je to enakovredno vprašanju »Kaj je ...?«. Na vprašanje »Kaj je glagolica?« zato začnemo odgovor z nosilnim geslom, po katerem bralec sprašuje:

Glagolica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.

Manj primerno je preizkušati bralčevo potrpežljivost z dolgim uvodom, po katerem šele čez nekaj stavkov pridemo do nosilnega gesla:

V 9. stoletju sta brata Ciril in Metod začela širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku. Za pisanje v slovanskih jezikih si je Ciril (s pravim imenom Konstantin) izmislil pisavo, ki se je je prijelo ime glagolica.

Biografije

Robert Hooke [ròbert húk], angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.

'''Robert Hooke''' ''[ròbert húk]'', [[Angleži|angleški]] [[fizik]] in [[zdravnik]], * [[18. julij]] [[1635]], [[Freshwater]], [[otok Wight]], [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Hampshire]], [[Anglija]], † [[3. marec]] [[1703]], [[London]].

• Križec † dosežemo tudi z ukazom †.
• Namesto znaka † lahko uporabimo tudi znak za seštevanje +.
• Namesto znaka * za množenje lahko uporabimo tudi zvezdico ★.

Glej tudi Wikipedija:Biografski članek.

Članki o živih bitjih

Tu v prvi vrstici navedemo osnovne podatke o rastlini, živali, glivi ali bakteriji z njenim znanstvenim imenom. Če organizem nima uveljavljenega slovenskega imena, začnemo vrstico z znanstvenim. Rodovna in vrstna znanstvena imena se pišejo poševno, imena višjih taksonomskih kategorij pa normalno.

Piment je sadež pimentovca (znanstveno ime Pimenta officinalis), do 10 metrov visokega zimzelenega tropskega drevesa.

'''Piment''' je [[sadež]] pimentovca ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pimenta officinalis'''''), do 10 [[meter|metrov]] visokega [[zimzelen]]ega [[tropi|tropskega]] [[drevo|drevesa]].

Še pred uvodno vrstico v člankih o organizmih sodi predloga Taksonomka, kjer navedemo uvrstitev organizma v sistem (izpisala se bo desno od članka). Za zgled lahko uporabimo že obstoječo taksonomko iz kakšnega drugega članka.

Glej tudi Wikipedija:Wikiprojekt taksonomija.

Zgodovinske obletnice

Rojstva:

• 18. julij - Robert Hooke, angleški fizik, zdravnik (* 1635)

* [[18. julij]] - [[Robert Hooke]], angleški fizik, zdravnik (* [[1635]])

Smrti:

• 3. marec - Robert Hooke, angleški fizik, zdravnik († 1703)

* [[3. marec]] - [[Robert Hooke]], angleški fizik, zdravnik († [[1703]])

Navajanja

Če je osebnost pomembna v članku, jo navedemo s celim imenom:

• Hookov zakon se imenuje po angleškem fiziku Robertu Hooku, ki ga je leta 1660 odkril.

Drugače pa navedemo le priimek ali krajše ime, ali pa tudi mogoče še letnice:

• Leta 1666 je bil Hooke glavni Wrenov pomočnik pri obnovi Londona po velikem požaru.
• Regiomontanove Efemeride z vsakodnevnimi položaji planetov za več let, so bile že nekaj let pozneje po zaslugi nürnberškega popotnika, geografa in kozmografa Martina Behaima (1459-1507), ki je zgradil prvi globus Zemlje, po vsem svetu znane in slavne, saj so mnoge pomorščake kot Balboo, Cabota, Cabrala, Cartierja, Covilha, Diasa, da Gamo, Gomeza, Kolumba, Magellana, da Verrazana in Vespuccija varno vodile po svetovnih morjih.

Datumi

Za letnice po 1582 navedemo vedno datume v (proleptičnem) gregorijanskem koledarju, ne glede na to ali je bil v veljavi še kak starejši ali drugačen koledar. Primera: William Shakespeare in Aleksander Nikolajevič Skrjabin. Poleg gregorijanskega datuma lahko v oklepaju navedemo še veljavni datum, vključno s povezavo.

Pisanje datumskih podatkov

Za pisanje časovnih podatkov veljajo določena pravila. Datumski podatki praviloma niso notranje povezave. Izjema so podatki o rojstvu in smrti v biovrstici in datumi, ki so v kontekstu gesla posebno pomembni. Nikoli pa istega datuma ne povezujemo večkrat.

Datum

Skladno s Slovenskim pravopisom se stvarni datum zapiše v obliki:

9. maj 1945

Desetletje

Desetletje se zapiše v obliki:

2. desetletje prejšnega stoletja oziroma 20. leta 20. stoletja

Stoletje

Stoletje se zapiše v obliki:

2. stoletje oziroma 2. stoletje pr. n. št.

Zunanje povezave

Zunanje povezave so vse povezave, ki vodijo do člankov, ki se ne nahajajo na slovenski Wikipediji (to vključuje tudi druge, samostojne projekte znotraj MediaWiki). Zunanje povezave se uporablja na naslednje načine:

• kot povezave do virov (lahko so navedene znotraj besedila v obliki [http://www.naslov-vira.com] oz. v posebnem poglavju (== Viri == na dnu članka)
• kot povezave do istotematskih zunanjih člankov (navedene v posebnem, zadnjem poglavju == Zunanje povezave ==; v primeru tujejezikovnih člankov, označite tudi jezik. Dobro je tudi, da istojezikovne povezave združite skupaj).
• kot povezave do istotematskega članka na tujejezikovni Wikipediji (glej Wikipedija:Medjezikovne povezave; tudi interwiki).

Notranje povezave

Uporaba tako imenovanih »notranjih povezav« do drugih tem, npr. [[Erazem Rotterdamski]], je močno zaželena. Povezati velja vse besede in strokovne izraze (têrmine), ki so pomembni za dani članek.

S povezavami ne pretiravajte. Ne povezujte vsake pojavitve besede - v člankih, ki v povprečnem brskalniku niso daljši od ene zaslonske strani, je dovolj prva (ali katera druga, če je ustreznejša). V člankih, ki se raztezajo čez več zaslonskih strani, je po drugi strani včasih primerno besedo, ki se v besedilu večkrat pojavi, ponovno povezati, da bralcu ni treba posegati po drsniku več, kot je nujno potrebno.

Ne povezujte besed nosilna gesla v naslovih člankov - poiščite alternativne načine, da v besedilo vključite in povežete te besede. Prav tako ne povezujemo naprej naslove poglavij.

Glej tudi: Wikipedija:Povezujte le besede, pomembne za kontekst

Povezave, ki sledijo Wikipedijinim smernicam poimenovanja bodo bolj verjetno kazale na obstoječe članke, oziroma, če na temo še ni članka, bodo dobro izbrana imena povezav olajšala delo poznejšim piscem.

Ime povezave se lahko razlikuje od besedila, ki se izpiše v članku, npr. [[magnetizem|magnetizma]]. To je posebej uporabno v pregibnih jezikih, kot je slovenščina. Nekatere pregibne oblike lahko ustvarimo z lepljenjem pripon kanonični obliki, npr. »v [[islam]]u«. To je krajše in preglednejše od dolge oblike »v [[islam|islamu]]«, zato je priporočljiva krajša oblika.

Pazite na tipkarske in druge napake v imenih povezav. Če kaže, da članek, na katerega ste ustvarili novo povezavo, še ne obstaja, napravite kratko poizvedbo, ali je res tako - morda že obstaja pod nekoliko drugačnim imenom?

Nikoli za povezavo ne uporabljajte »kliknite tu«. Prvič, to ne nosi nobene informacije, in drugič, članke iz Wikipedije je moč natisniti. Besedilo povezave naj bo vedno le predmet, na katerega se navezuje.

Velike začetnice

Se uporabljajo na začetku stavka. Uporabljamo jo tudi za pisanje lastnih imen. Ta so lahko zamljepisna, osebna ali pa stvarna. Stvarna so: naslovi knjig in besedil, imena organizacij, podjetji, ustanov, imena družbenopolitičnih in upravnih skupnosti, imena revij, časopisov, rubrik in oddaj, imena vozil, ladij, letal, naslovi umetniških del, imena društev in strank ter imena prireditev in festivalov. V pismu in zahvali pa pišemo z veliko začetnico tudi izraze posebnega spoštovanja (npr. Vam).

Ločila

Tabula Peutingeriana

Pika

Pike pri napisih pod slikami načeloma ne zapisujemo.

Narekovaji

Glej tudi narekovaj.

Tripičje

Tripičje označuje zamolčano poved ali besedo. V kolikor označuje zamolčano poved ni levostično ločilo, če pa se navezuje na eno besedo je levostično besedilo.

Primer:

• To je stavek ...
• To je bese...

Navedki

“	Če sem videl dlje, je to zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov.	”
——Newton v pismu Hooku, 5. februar 1676.

{{navedek|Če sem videl dlje, je to zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov.|4=—[[Isaac Newton|Newton]] v pismu [[Robert Hooke|Hooku]], [[5. februar]] [[1676]].}}

ali

»Če sem videl dlje, je to zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov.«

—Newton v pismu Hooku, 5. februar 1676.

<blockquote>»Če sem videl dlje, je to zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov.«<br><div align=right>—[[Isaac Newton|Newton]] v pismu [[Robert Hooke|Hooku]], [[5. februar]] [[1676]].</div></blockquote>

Etimologije

Pri navajanju besed iz drugih jezikov je priporočljivo uporabiti predlogo {{jezik}}. Za pomoč pri njeni uporabi glej Pogovor o predlogi:Jezik.

Klasična grščina

Pojmi

• astenosfêra (starogrško asthenos < a - ne + sthenos - močan, komponirana grščina slaboten)
• entomologíja (starogrško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: - lógos beseda, govor; pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda, učenje + pripona ια)
• etimologíja (starogrško ἐτυμολογία: étymología < etimon (ἐτυμος: étymos) - resničen, pravi + λόγος: lógos - beseda, govor; pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda, učenje + pripona ια)
• fízika (starogrško φυσικός: fysikós - naraven, iz φύσις: fysis - narava)
• gíga (starogrško γίγας: gígas - velikan, orjak, gigant)
• kílo (starogrško χίλιοι: chílioi - tisoč)
• kríptozoologíja (grško: κρυπτος: kryptos - tajen, skrit + zoologija)
• méga (starogrško μέγας: mégas - velik)
• paleontologíja (starogrško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda, učenje + pripona ια)
• planét (starogrško πλανήτης: planétes - pohajkovalci)
• táhion ali tahión (starogrško ταχύς: takhús - hiter)
• tehnologíja (starogrško τεχνολογια < τεχνη: tehne - spretnost + λόγος: lógos - beseda, računanje + pripona ια)
• teologíja (starogrško θεολογία: theología < θεός: theós - bog + λόγος: lógos - veda + pripona ια: ia)
• téra (starogrško τέρας: téras - pošast)
• toponomástika (ali tudi toponímika) (starogrško topos - kraj + ounouma - ime)

Osebnosti

• Anaksimánder (starogrško Άναξἰμανδρος)
• Arhiméd (tudi Arhimedes, Αρχιμήδης)
• Aristárh (Αρίσταρχος ο Σάμιος)
• Aristótel (Αριστοτέλης)
• Evdóks (Evdoksos, Eudoks, Evdoksij, Edoxus, Eυδοξος)
• Evklíd (Ευκλειδης)
• Ferekíd (tudi Ferekínd in Ferekides, Φερεχύδης)
• Heraklít (tudi Heraklíd, Ηρακλείδης ὁ Ποντικός)
• Heraklít Mráčni (Ἡράκλειτος ὁ Ἐφέσιος)
• Hipárh (Iππαρχος)
• Homêr (Ὅμηρος, talec)
• Levkíp (Λεύκιππος)
• Pitágora (Πυθαγόρας)
• Pláton (Πλάτων)
• Táles (Θαλῆς)

Glej tudi

• Wikipedija:Dogovori o poimenovanju
• Wikipedija:Pravopisni priročnik