Wikipedija:Slogovni priročnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Če bi vsakdo upošteval Slogovni priročnik, bi bila Wikipedija uporabnejša tako za bralce kot tudi za urejevalce. Po drugi strani je jasno in nepristransko besedilo brez dvoma pomembnejše od načina predstavitve in oblikovanja. Teh pravil se ni nujno treba držati, če pa se jih, bo vaše delo mnogo bolj cenjeno. Veselje do wikiurejanja izvira iz tega, da Wikipedija ne zahteva popolnosti.

Tovrstna pravila in predpisi niso vklesani v kamen. Opisujejo povprečen primer in jih je treba uporabljati z določeno mero prilagodljivosti.[1]

Izbira sloga[uredi | uredi kodo]

Če slog ni opisan na tej strani:

  • uporabite druge zanesljive vire in slogovne priročnike;
  • o težavi se lahko pogovorite ali predlagate novo slogovno smernico na Pogovor o Wikipediji:Slogovni priročnik;
  • preprosto si oglejte druge članke in se zgledujte po njih.

Spori o slogu[uredi | uredi kodo]

Kadar sta od dveh slogov sprejemljiva dva, ni primerno, da bi urejevalec Wikipedije enega zamenjeval z drugim, razen kadar za to obstaja globlji razlog. Če bi šlo na primer za izbiro med britanskim in ameriškim angleškim črkovanjem, bi bila sprememba upravičena le, če bi članek opisoval britansko temo. Urejevalske vojne zaradi izbire sloga so nesprejemljive, tudi če bi šlo le za uveljavljanje slogovne doslednosti. Kadar ste v dvomu, se ravnajte po slogu prvega večjega urejevalca. Glej en:Wikipedia:Requests for arbitration/Jguk.

Naslovi člankov, uvodi in poglavja[uredi | uredi kodo]

Naslovi člankov[uredi | uredi kodo]

Naslov članka naj temelji na dogovoru o poimenovanju strani. Osnovni princip je, da naj bo naslov članka ime, ki bi ga večina slovensko govorečih najlažje prepoznala, je nedvoumno, hkrati pa omogoča preprosto povezovanje na sorodne članke.

Pri oblikovanju poimenovanje je še posebej potrebno paziti na:

  • Uporabljajte male črke; sistem že sam zapiše prvo črko naslova članka kot veliko (redka izjema je, npr: eBay). Velike začetnice se uporabljajo le tam, kjer se uporabljajo tudi v običajnih stavkih (Slovenska nacionalna komisija za UNESCO).
  • Naslovom v ležeči pisavi (italic) dodaj blizu vrha članka predlogo {{ležeč naslov}}.
  • Uporabljajte slovenska poimenovanja.
  • Naslovi naj bi običajno bili samostalniki ali samostalniške besedne zveze: Zgodnje življenje in ne V zgodnjem življenju.
  • Zadnji znak v naslovu naj ne bi bil ločilo razen, če je le-to del imena (Saint-Louis-du-Ha! Ha!) ali okrajšava (Chelsea F.C. ) ali oklepaji (Janez Mežan (slikar)).

Uvodi[uredi | uredi kodo]

Bližnjice:
WP:SUVOD

Uvod Wikipedijinega članka je razdelek pred kazalom vsebine. Služi kot predstavitev članka in pregled najpomembnejših vidikov. Uvod mora biti kratek in jedrnat pregled. Opredeliti mora témo, razložiti, zakaj je téma zanimiva in opazna, ter povzeti najpomembnejše točke. Poudarek, ki je dan gradivu v uvodu, naj v grobem odraža njegovo pomembnost za témo. Pomembna informacija naj se ne bi smela pojaviti v uvodu, če ni zajeta v ostalem delu članka.

Uvod naj ne vsebuje več kot štiri odstavke in naj bo ustrezno podprt z viri. Napisan naj bo v enostavnem slogu in nepristransko.

Splošen članek o pojmu
Članke začnemo praviloma z nosilnim geslom, izpisanim polkrepko ali pa ležeče, oziroma polkrepko ležeče, če je to za dano geslo v navadi.
Pitagorov izrek se imenuje po grškem filozofu in matematiku Pitagori iz 6. stoletja pr. n. št.
'''Pitagorov izrek''' se imenuje po grškem filozofu in matematiku [[Pitagora|Pitagori]] iz [[6. stoletje pr. n. št.|6. stoletja pr. n. št.]]

Ko bralec klikne povezavo, je to enakovredno vprašanju »Kaj je ...?«. Na vprašanje »Kaj je glagolica?« zato začnemo odgovor z nosilnim geslom, po katerem bralec sprašuje:

Glagolica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.

Manj primerno je preizkušati bralčevo potrpežljivost z dolgim uvodom, po katerem šele čez nekaj stavkov pridemo do nosilnega gesla:

V 9. stoletju sta brata Ciril in Metod začela širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku. Za pisanje v slovanskih jezikih si je Ciril (s pravim imenom Konstantin) izmislil pisavo, ki se je je prijelo ime glagolica.
Biografije (Glej tudi Wikipedija:Biografski članek.)
Robert Hooke [ròbert húk], angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.
'''Robert Hooke''' ''[ròbert húk]'', [[Angleži|angleški]] [[fizik]] in [[zdravnik]], * [[18. julij]] [[1635]], [[Freshwater]], [[otok Wight]], [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Hampshire]], [[Anglija]], † [[3. marec]] [[1703]], [[London]].
  • Križec † dosežemo tudi z ukazom †.
  • Namesto znaka † lahko uporabimo tudi znak za seštevanje +.
  • Namesto znaka * za množenje lahko uporabimo tudi zvezdico ★.
Članki o živih bitjih (Glej tudi Wikipedija:Wikiprojekt taksonomija.)
Tu v prvi vrstici navedemo osnovne podatke o rastlini, živali, glivi ali bakteriji z njenim znanstvenim imenom. Če organizem nima uveljavljenega slovenskega imena, začnemo vrstico z znanstvenim. Rodovna in vrstna znanstvena imena se pišejo poševno, imena višjih taksonomskih kategorij pa normalno.
Pimentovec (znanstveno ime Pimenta dioica) je do 10 metrov visoko zimzeleno tropsko drevo.
'''Pimentovec ''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pimenta dioica''''') je do 10 [[meter|metrov]] visoko [[zimzelen]]o [[tropi|tropsko]] [[drevo]].

Še pred uvodno vrstico v člankih o organizmih sodi predloga Taksonomka, kjer navedemo uvrstitev organizma v sistem (izpisala se bo desno od članka). Za zgled lahko uporabimo že obstoječo taksonomko iz kakšnega drugega članka.

Zgodovinske obletnice
Rojstva:
* [[18. julij]] - [[Robert Hooke]], angleški fizik, zdravnik (* [[1635]])

Smrti:

* [[3. marec]] - [[Robert Hooke]], angleški fizik, zdravnik († [[1703]])

Poglavja[uredi | uredi kodo]

Bližnjice:
WP:SPOGLAVJE

Članek je lahko oz. bi moral biti razdeljen na poglavja, pri tem pa je potrebno uporabiti pravilno sintakso za naslove poglavij. Vsaka stran, ki ima več kot tri poglavja, ima avtomatsko zgenerirano kazalo vsebine.

Naslovi poglavij se zgenerirajo z vtipkanjem večkratnih enačajev. Naslov osnovnega poglavja je ==Naslov==, podpoglavje je ===Title===, itd. (možnih je do 5 nivojev poglavij). Presledki med enačaji in besedilom naslova so neobvezni in ne vplivajo na način prikaza naslova. Naslov mora biti vpisan v svoji ločeni vrstici. Vključi eno prazno vrstico nad naslovom poglavja, prazna vrstica pod poglavjem ni obvezna ampak pripomore k preglednosti okna za urejanje. (Če vpišete dve ali več praznih vrstic, bo to vplivalo na izgled ustvarjene strani.)

Osnovni principi, ki veljajo za naslove člankov (zgoraj) v splošnem veljajo tudi za naslove poglavij. Sledeče točke se še posebej nanašajo na naslove poglavij:

  • Imena poglavij naj se po nepotrebnem ne nanašajo na subjekt članka, ali naslova nad-poglavja, razen če na ta način zagotovimo krajše ali jasnejše poimenovanje. (Zgodnje življenje je bolj zaželjeno kot Njegovo zgodnje življenje, ker se njegovo nanaša na subjekt članka; za naslove poglavij se predvideva, da se nanašajo na subjekt - razen če ni drugače navedeno.)
  • Naslovi poglavij naj ne vsebujejo povezav, še posebno to velja v primeru, ko je povezan le del naslova.
  • Naslovi poglavij in podpoglavij naj se znotraj članka ne ponavljajo.
  • Skici naj se ne uporabljajo v naslovih poglavij.
  • Naslovi poglavij naj ne vsebujejo slik, vključno z ikonami zastav.

Predno spremeniš ime poglavja razmisli o tem, da si lahko prekinil obstoječo povezavo na to poglavje. Če obstaja veliko povezav na staro ime poglavja, skreiraj sidro za ta naslov, da zagotoviš, da bodo povezave še vedno delovale. Podobno lahko v naslovu poglavja dodaš nevidni komentar. Npr:

==Posledice evolucije<!--To poglavje je povezano iz člankov [[Richard Dawkins]] in [[Daniel Dennett]]-->==

Akronimi in kratice[uredi | uredi kodo]

Ob prvi pojavitvi napišite polno verzijo in kratico
  • Ko bi radi kratico uporabili v članku, podajte najprej celoten izraz, takoj za njim pa kratico v oklepajih (okroglih oklepajih). V preostalem delu članka se kratica lahko uporablja samostojno:
Slovenska ljudska stranka (SLS) je slovenska politična stranka, ob prvi omembi Slovenske Ljudske Stranke; in
Na državnozborskih volitvah je SLS osvojila 6 poslanskih mest, ob sledeči omembi.
Izjema so zelo splošne kratice; v večini člankov ne potrebujejo razširitve (PhD, DNA, ZDA).
  • Ne prilagajaj v polni verziji prvih črk v velike začetnice samo zaradi tega, ker so le-te uporabljene v kratici.
Nepravilno (ni lastno ime): Uporabljamo Digitalno Televizijo (DTV)
Pravilno: Uporabljamo digitalno televizijo (DTV)
Pravilno (lastno ime): Poslušali smo British Broadcasting Corporation (BBC)
  • Če je polna verzija že znotraj okroglih oklepajev, uporabi vejico in ali za navedbo kratice.
Prvič so razpravljali o zadevi leta 1990 (na zborovanju Slovenske ljudske stranke, ali SLS)
Ne izumljaj kratic in akronimov.

Navajanja[uredi | uredi kodo]

Če je osebnost pomembna v članku, jo navedemo s celim imenom:

Drugače pa navedemo le priimek ali krajše ime, ali pa tudi mogoče še letnice:

Datumi[uredi | uredi kodo]

Za letnice po 1582 navedemo vedno datume v (proleptičnem) gregorijanskem koledarju, ne glede na to ali je bil v veljavi še kak starejši ali drugačen koledar. Primera: William Shakespeare in Aleksander Nikolajevič Skrjabin. Poleg gregorijanskega datuma lahko v oklepaju navedemo še veljavni datum, vključno s povezavo.

Pisanje datumskih podatkov[uredi | uredi kodo]

Za pisanje časovnih podatkov veljajo določena pravila. Datumski podatki praviloma niso notranje povezave. Izjema so podatki o rojstvu in smrti v biovrstici in datumi, ki so v kontekstu gesla posebno pomembni. Nikoli pa istega datuma ne povezujemo večkrat.

Datum[uredi | uredi kodo]

Skladno s Slovenskim pravopisom se stvarni datum zapiše v obliki:

9. maj 1945

Desetletje[uredi | uredi kodo]

Desetletje se zapiše v obliki:

2. desetletje prejšnega stoletja oziroma 20. leta 20. stoletja

Stoletje[uredi | uredi kodo]

Stoletje se zapiše v obliki:

2. stoletje oziroma 2. stoletje pr. n. št.

Napisi[uredi | uredi kodo]

Zaglavja[uredi | uredi kodo]

Velike začetnice[uredi | uredi kodo]

Se uporabljajo na začetku stavka. Uporabljamo jo tudi za pisanje lastnih imen. Ta so lahko zamljepisna, osebna ali pa stvarna. Stvarna so: naslovi knjig in besedil, imena organizacij, podjetji, ustanov, imena družbenopolitičnih in upravnih skupnosti, imena revij, časopisov, rubrik in oddaj, imena vozil, ladij, letal, naslovi umetniških del, imena društev in strank ter imena prireditev in festivalov. V pismu in zahvali pa pišemo z veliko začetnico tudi izraze posebnega spoštovanja (npr. Vam).

Ločila[uredi | uredi kodo]

Tabula Peutingeriana

Pika[uredi | uredi kodo]

Pike pri napisih pod slikami načeloma ne zapisujemo, razen kadar gre za poved z glagolom.

Narekovaji[uredi | uredi kodo]

Glej tudi narekovaj.

V Wikipediji se navadno uporabljajo narekovaji » « (usredinjeni dvojni narekovaji).

Tripičje[uredi | uredi kodo]

Tripičje označuje zamolčano poved ali besedo. V kolikor označuje zamolčano poved ni levostično ločilo, če pa se navezuje na eno besedo je levostično besedilo.

Primer:

  • To je stavek ...
  • To je bese...

Pomišljaj[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Pomišljaj.

Enodelni pomišljaj se rabi neskladenjsko zlasti v naslednjih primerih:[2]:44–45[3]:290

  • stično namesto predlogov od ... do (t. i. predložni pomišljaj): 10–20 °C, 100–200€, str. 312–314, v letih 1800–1862, železniška proga Kranj–Tržič;
  • stično v nesklonljivih besednih zvezah: sistem voda–etanol;
  • nestično kot matematični znak za 'minus' oziroma 'manj': a – b = c, 7 – 3; pri navajanju relativnih številk, npr. temperature, se uporablja stično: –7 °C;
  • nestično označimo 'proti': Olimpija – Maribor;[4]:38–40
  • nestično namesto odstavčne številke ali črke (t. i. odstavčni ali alinejski pomišljaj):
  • nestično med enotami besedila, ki so v kakšnem razmerju, zlasti nasprotnostnem: rumeneti – rumeniti, ne samo – ampak tudi;
  • dolgi nestični pomišljaj med povedmi iz raznih besedil ali iz raznih delov istega besedila, naštetimi v istem stavku: Ti očeta do praga – sin tebe čez prag.Ti meni luč – jaz tebi ključ.

Navedki[uredi | uredi kodo]

Če sem videl dlje, je to zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov.

——Newton v pismu Hooku, 5. februar 1676.

{{navedek|Če sem videl dlje, je to zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov.|4=—[[Isaac Newton|Newton]] v pismu [[Robert Hooke|Hooku]], [[5. februar]] [[1676]].}}
ali

»Če sem videl dlje, je to zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov.«

Newton v pismu Hooku, 5. februar 1676.
<blockquote>»Če sem videl dlje, je to zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov.«<br><div align=right>—[[Isaac Newton|Newton]] v pismu [[Robert Hooke|Hooku]], [[5. februar]] [[1676]].</div></blockquote>

Povezave[uredi | uredi kodo]

Notranje povezave[uredi | uredi kodo]

Uporaba tako imenovanih »notranjih povezav« do drugih tem, npr. [[Erazem Rotterdamski]], je močno zaželena. Povezati velja vse besede in strokovne izraze (têrmine), ki so pomembni za dani članek.

S povezavami ne pretiravajte. Nepotrebne povezave (kot je tale najvišji človek na Zemlji) povzročajo prenasičenost strani in otežujejo njeno vzdrževanje. Ne povezujte vsake pojavitve besede - v člankih, ki v povprečnem brskalniku niso daljši od ene zaslonske strani, je dovolj prva (ali katera druga, če je ustreznejša). V člankih, ki se raztezajo čez več zaslonskih strani, je po drugi strani včasih primerno besedo, ki se v besedilu večkrat pojavi, ponovno povezati, da bralcu ni treba posegati po drsniku več, kot je nujno potrebno.

Ne povezujte besed v naslovih člankov - poiščite alternativne načine, da v besedilo vključite in povežete te besede. Prav tako ne povezujemo naprej naslove poglavij.

Povezave, ki sledijo Wikipedijinim smernicam poimenovanja bodo bolj verjetno kazale na obstoječe članke, oziroma, če na temo še ni članka, bodo dobro izbrana imena povezav olajšala delo poznejšim piscem.

Ime povezave se lahko razlikuje od besedila, ki se izpiše v članku, npr. [[magnetizem|magnetizma]]. To je posebej uporabno v pregibnih jezikih, kot je slovenščina. Nekatere pregibne oblike lahko ustvarimo z lepljenjem pripon kanonični obliki, npr. »v [[islam]]u«. To je krajše in preglednejše od dolge oblike »v [[islam|islamu]]«, zato je priporočljiva krajša oblika. Več o oblikovanju razlaga vadnica za notranje povezave.

Pazite na tipkarske in druge napake v imenih povezav. Če kaže, da članek, na katerega ste ustvarili novo povezavo, še ne obstaja, napravite kratko poizvedbo, ali je res tako - morda že obstaja pod nekoliko drugačnim imenom?

Nikoli za povezavo ne uporabljajte »kliknite tu«. Prvič, to ne nosi nobene informacije, in drugič, članke iz Wikipedije je moč natisniti. Besedilo povezave naj bo vedno le predmet, na katerega se navezuje.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave so vse povezave, ki vodijo do člankov, ki se ne nahajajo na slovenski Wikipediji (to vključuje tudi druge, samostojne projekte znotraj MediaWiki). Ne uporabljaj zunanjih povezav znotraj besedila članka. Zunanje povezave se uporablja na naslednje načine:

  • kot povezave do istotematskih zunanjih člankov (navedene v posebnem, zadnjem poglavju == Zunanje povezave ==; v primeru tujejezikovnih člankov, označite tudi jezik. Dobro je tudi, da istojezikovne povezave združite skupaj).
* [http://www.naslov-zunanjepovezave.com kratek opis zunanje povezave]; prikaže se kot:
Zunanje povezave dodajaj preudarno; Wikipedija ni zbirka povezav.
  • kot povezave do istotematskega članka na tujejezikovni Wikipediji (glej Wikipedija:Medjezikovne povezave; tudi interwiki).
  • v posebnem poglavju (== Viri == na dnu članka), če so informacije iz tega vira uporabljene v članku, v obliki
* [http://www.naslov-vira.com kratek opis vira]; prikaže se kot:

Etimologije[uredi | uredi kodo]

Pri navajanju besed iz drugih jezikov je priporočljivo uporabiti predlogo {{jezik}}. Za pomoč pri njeni uporabi glej Pogovor o predlogi:Jezik.

Klasična grščina[uredi | uredi kodo]

Pojmi[uredi | uredi kodo]

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Chicago Manual of Style
  2. ^ Slovenski pravopis. Ljubljana. 2007. str. 44–45. 
  3. ^ Šmalc; Müller (2011), str. 290.
  4. ^ Skaza (2006).

Viri[uredi | uredi kodo]