Afrika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Afrika
Africa (orthographic projection).svg
Površina 30.221.532 km² (2.)
Št. prebivalcev 1,1 milijarde[1] (2013, 2.)
Gostota naseljenosti 30,51 preb./km2
Demonim Afričani
Države 54 (in 2 sporni)
Odvisna ozemlja
Čas UTC-1 do UTC+4
Največja mesta Metropolitanska območja v Afriki
Zastava Nigerije Lagos
Zastava Egipta Kairo
Flag of the Democratic Republic of the CongoFlag of the Republic of the Congo Kinšasa-Brazzaville
Zastava Južne Afrike Johannesburg
Zastava {{{alias2}}} Mogadiš
Zastava Sudana Kartum-Omdurman
Zastava {{{alias2}}} Dar es Salaam
Zastava Egipta Aleksandrija
Zastava Slonokoščene obale Abidžan
Zastava Maroka Casablanca
Zemljevid Afrike

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu. S 30.244.050 km² skupaj z otoki pokriva 20,3 % celotne kopenske površine na Zemlji, milijarda njenih prebivalcev pa predstavlja eno sedmino človeštva.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Geografija Afrike

Afrika leži na vseh štirih poloblah. Na severu meji na Sredozemsko morje, na zahodu na Atlantik, na jugovzhodu na Indijski ocean ter na severovzhodu na Rdeče morje. Severno od nje leži Evropa, vzhodno in severovzhodno pa Azija; najbližji del Evrope je Gibraltar na jugu Iberskega polotoka, ki ga od Afrike loči 13 km široka Gibraltarska ožina, najbližji del Azije pa Sinaj, ki je sicer del afriške države Egipt, a ga od Afrike loči umetni Sueški prekop, zgrajen v 19. stoletju. Od najsevernejše točke, rta Ras ben Sakka v Tuniziji do najjužnejše, rta Cape Agulhas v Južni Afriki, meri okrog 8.000 km. Na skrajnem zahodu je Zeleni rt v Senegalu, na vzhodu pa polotok Ras Hafun v Somaliji, razdalja med njima je približno 7.400 km.

Je ostanek starega kontinenta Pangee. Afrika se je najmanj premikala. Osnovo predstavljajo najstarejše kamnine na Zemlji, zato je zelo bogata z rudami. Zaseda afriško tektonsko ploščo, del katere je bila do oligocena tudi arabska plošča z arabskim polotokom in delom Anatolije. Na vzhodu celine je tektonsko aktivno območje - t.i. vzhodnoafriška prelomnica, ki poteka od Mozambika na jugu do Džibutija na severu in kjer se bo po mnenju geologov afriška plošča razdelila na dvoje.[2]

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Prebivalstvo Afrike

Afriko pogosto imenujejo »zibelka človeštva«, saj paleontološke najdbe dokazujejo, da se je na tej celini razvila človeška vrsta. Tu so našli tako ostanke najstarejšega znanega skupnega prednika vseh človeku podobnih opic[3] kot tudi najstarejše ostanke sodobnega človeka.[4][5] Danes v Afriki živijo črnci, ki jih delimo na bantujce in sudanske črnce. Severno od Sahare najdemo predvsem Arabce, pripadnike bele rase.

Narodi se niso razvili. Evropski kolonisti pri osvajanju svojih novih kolonij niso ozirali na jezikovne meje med različnimi afriškimi ljudstvi. Ko so kolonije postale samostojne, so se ta različna ljudstva, pomešana med seboj, znašla v različnih novih državah. Plemenska nasprotja med njimi se od časa do časa sprevržejo v spopade. Ker domačini znotraj iste države pogosto govorijo več popolnoma različnih jezikov, se med seboj praviloma sporazumevajo kar v jeziku nekdanjih kolonialnih največkrat v angleščini ali francoščini. V severnem delu Afrike je razširjena arabščina.

Za prebivalstvo je značilna visoka rodnost. V zadnjih letih se je smrtnost otrok zmanjšala zaradi novih zdravil. Največji problemi prebivalstva so pogosta lakota, bolezni, slaba izobrazba ter oboroženi spopadi. Kljub temu zaradi izboljšanih pogojev preživetja Afrika v zadnjih nekaj desetletjih doživlja eksplozijo prebivalstva. Število prebivalcev se je po ocenah povečalo iz 221 milijonov leta 1950[6] na milijardo leta 2009.[7]

Podnebje in rastje[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Podnebje Afrike

Afrika je najtoplejša celina. Na njeno podnebje vplivajo različni dejavniki:

Ob ekvatorju je podnebje ekvatorialno. Zanj je značilna sopara in zenitne padavine. Rastje je bujno, značilen je tropski deževni gozd in džungla. Kraji med ekvatorjem in povratnikom imajo 2 deževni in sušni dobi. Tako podnebje imenujemo savansko podnebje. Značilno rastje je trava s posameznimi drevesi. Ob povratnikih prevladujeta puščavsko in polpuščavsko podnebje. Značilne so velike razlike med nočnimi in večernimi temperaturami. Značilno rastje je nizka trava, v slabih razmerah je skoraj ni. Na skrajnem severu in jugu celine prevladuje sredozemsko podnebje. Značilno rastje je makija ter zimzeleni gozdovi.


Regije, teritoriji in države[uredi | uredi kodo]

V Afriki je nekaj odvisnih ozemelj, ki so ostanek nekdanjih evropskih kolonij. To so Mayotte, Reunion (Francija), Ceuta, Melilla, Kanarski otoki (Španija), Madeira (Portugalska) in Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha (Združeno kraljestvo).

Glede na podobne naravno-geografske in družbeno-geografske značilnosti jo delimo v več geografskih enot; spodnjo razdelitev uporablja Organizacija združenih narodov.[8]

Afriške regije po shemi OZN:[8]      Severna Afrika      Zahodna Afrika      Srednja Afrika      Vzhodna Afrika      Južna Afrika
 
 
Fizični zemljevid Afrike
Politični zemljevid Afrike


Zastava Grb Ime Površina
(km²)
Prebivalstvo[9] Leto Gostota prebivalstva
(na km²)
Glavno mesto
Severna Afrika
Zastava Alžirije Coats of arms of None.svg Alžirija 2.381.740 34.178.188 2009 14 Alžir
Zastava Kanarskih otokov Arms of the Canary Islands.svg Kanarski otoki (Španija)[10] 7.492 2.118.519 2010 226 Las Palmas de Gran Canaria,
Santa Cruz de Tenerife
Zastava {{{alias2}}} Arms of Ceuta.svg Ceuta (Španija)[11] 20 71.505 2001 3.575
Zastava Egipta Coats of arms of None.svg Egipt[12] 1.001.450 82.868.000 2012 83 Kairo
Zastava Libije Coats of arms of None.svg Libija 1.759.540 6.310.434 2009 4 Tripoli
Zastava {{{alias2}}} Coats of arms of None.svg Madeira (Portugalska)[13] 797 245.000 2001 307 Funchal
Zastava {{{alias2}}} Arms of Melilla.svg Melilla (Španija)[14] 12 66.411 2001 5.534
Zastava Maroka Coats of arms of None.svg Maroko 446.550 34.859.364 2009 78 Rabat
Zastava Sudana Coats of arms of None.svg Sudan 1.861.484 30.894.000 2008 17 Kartum
Zastava Tunizije Coats of arms of None.svg Tunizija 163,610 10,486,339 2009 64 Tunis
Zastava {{{alias2}}} Coats of arms of None.svg Zahodna Sahara[15] 266.000 405.210 2009 2 El Aaiún
Afriški rog ali Severovzhodna Afrika
Zastava {{{alias2}}} Coats of arms of None.svg Džibuti 23.000 623.891 2012 22 Džibuti
Zastava {{{alias2}}} Coats of arms of None.svg Eritreja 121.320 5.647.168 2009 47 Asmara
Zastava Etiopije Coats of arms of None.svg Etiopija 1.127.127 84.320.987 2012 75 Adis Abeba
Zastava {{{alias2}}} Coats of arms of None.svg Somalija 637.657 9.832.017 2009 15 Mogadiš
Vzhodna Afrika
Zastava Burundija Coats of arms of None.svg Burundi 27.830 8.988.091 2009 323 Bujumbura
Zastava Britanskega teritorija v Indijskem ocenau Coats of arms of None.svg Britansko ozemlje v Indijskem oceanu - arhipelag Chagos
(UK)
56,13 3.000 2012 53,4 Diego Garcia
Zastava Komorov Coats of arms of None.svg Komori 2.170 752.438 2009 347 Moroni
Zastava Kenije Coats of arms of None.svg Kenija 582.650 39.002.772 2009 66 Nairobi
Zastava Madagaskarja Coats of arms of None.svg Madagaskar 587.040 20.653.556 2009 35 Antananarivo
Zastava Malavija Coats of arms of None.svg Malavi 118.480 14.268.711 2009 120 Lilongwe
Zastava Mavricijusa Coats of arms of None.svg Mauritius 2.040 1.284.264 2009 630 Port Louis
Zastava Mayotte Coats of arms of None.svg Mayotte (Francija) 374 223.765 2009 490 Mamoudzou
Zastava Mozambika Coats of arms of None.svg Mozambik 801.590 21.669.278 2009 27 Maputo
Zastava {{{alias2}}} Coats of arms of None.svg Réunion 2.512 743.981 2002 296 Saint-Denis
Zastava Ruande Coats of arms of None.svg Ruanda 26.338 10.473.282 2009 398 Kigali
Zastava {{{alias2}}} Coats of arms of None.svg Sejšeli 455 87.476 2009 192 Viktorija
Zastava {{{alias2}}} Coats of arms of None.svg Južni Sudan 619.745 8.260.490 2008 13 Juba, Južni Sudan
Zastava {{{alias2}}} Coats of arms of None.svg Tanzanija 945.087 44.929.002 2009 43 Dodoma
Zastava Ugande Coats of arms of None.svg Uganda 236.040 32.369.558 2009 137 Kampala
Zastava Zambije Coats of arms of None.svg Zambija 752.614 11.862.740 2009 16 Lusaka
Zastava Zimbabveja Coats of arms of None.svg Zimbabve 390.580 11.392.629 2009 29 Harare
Srednja Afrika
Zastava Angole Coats of arms of None.svg Angola 1.246.700 12.799.293 2009 10 Luanda
Zastava Kameruna Coats of arms of None.svg Kamerun 475.440 18.879.301 2009 40 Yaoundé
Zastava {{{alias2}}} Coats of arms of None.svg Central African Republic 622.984 4.511.488 2009 7 Bangui
Zastava Čada Coats of arms of None.svg Čad 1.284.000 10.329.208 2009 8 N'Djamena
Flag of the Republic of the Congo Coats of arms of None.svg Republika Kongo 342.000 4.012.809 2009 12 Brazzaville
Flag of the Democratic Republic of the Congo Coats of arms of None.svg Demokratična republika Kongo 2.345.410 69.575.000 2012 30 Kinšasa
Zastava Ekvatorialne Gvineje Coats of arms of None.svg Ekvatorialna Gvineja 28.051 633.441 2009 23 Malabo
Zastava {{{alias2}}} Coats of arms of None.svg Gabon 267.667 1.514.993 2009 6 Libreville
Zastava {{{alias2}}} Coats of arms of None.svg Sao Tome in Principe 1.001 212.679 2009 212 Sao Tome
Južna Afrika
Zastava Bocvane Coats of arms of None.svg Bocvana 600.370 1.990.876 2009 3 Gaborone
Zastava {{{alias2}}} Coats of arms of None.svg Lesoto 30.355 2.130.819 2009 70 Maseru
Zastava {{{alias2}}} Coats of arms of None.svg Namibija 825.418 2.108.665 2009 3 Windhoek
Zastava Južne Afrike Coats of arms of None.svg Republika Južna Afrika 1.219.912 51.770.560 2011 42 Bloemfontein, Cape Town, Pretorija[16]
Zastava {{{alias2}}} Coats of arms of None.svg Svazi 17.363 1.123.913 2009 65 Mbabane
Zahodna Afrika
Zastava Benina Coats of arms of None.svg Benin 112.620 8.791.832 2009 78 Porto-Novo
Zastava Burkine Faso Coats of arms of None.svg Burkina Faso 274.200 15.746.232 2009 57 Ouagadougou
Zastava Gambije Coats of arms of None.svg Gambija 11.300 1.782.893 2009 158 Banjul
Zastava Gane Coats of arms of None.svg Gana 239.460 23.832.495 2009 100 Accra
Zastava Gvineje Coats of arms of None.svg Gvineja 245.857 10.057.975 2009 41 Conakry
Zastava {{{alias2}}} Coats of arms of None.svg Gvineja Bissau 36.120 1.533.964 2009 43 Bissau
Zastava Liberije Coats of arms of None.svg Liberija 111.370 3.441.790 2009 31 Monrovija
Zastava Malija Coats of arms of None.svg Mali 1.240.000 12.666.987 2009 10 Bamako
Zastava {{{alias2}}} Coats of arms of None.svg Mavretanija 1.030.700 3.129.486 2009 3 Nouakchott
Zastava {{{alias2}}} Coats of arms of None.svg Niger 1.267.000 15.306.252 2009 12 Niamey
Zastava Nigerije Coats of arms of None.svg Nigerija 923.768 166.629.000 2012 180 Abuja
Zastava {{{alias2}}} Coats of arms of None.svg Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha (UK) 420 7.728 2012 13 Jamestown
Zastava Senegala Coats of arms of None.svg Senegal 196.190 13.711.597 2009 70 Dakar
Zastava Sierre Leone Coats of arms of None.svg Sierra Leone 71.740 6.440.053 2009 90 Freetown
Zastava Slonokoščene obale Coats of arms of None.svg Slonokoščena obala 322.460 20.617.068 2009 64 Abidjan,[17] Yamoussoukro
Zastava Toga Coats of arms of None.svg Togo 56.785 6.019.877 2009 106 Lomé
Zastava Zelenortskih otokov Coats of arms of None.svg Zelenortski otoki 4.033 429.474 2009 107 Praia
Skupaj 30.368.609 1.001.320.281 2009 33

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ [1]
  2. ^ Mougenot, D.; Recq, M.; Virlogeux, P.; Lepvrier, C. (1986). "Seaward extension of the East African Rift". Nature 321 (6070): 599–603. doi:10.1038/321599a0. 
  3. ^ Dalton, Rex (1.10.2009). "Oldest hominid skeleton revealed". Nature News. 
  4. ^ Stringer, C.B. (1994). "Evolution of Early Humans". V: Steve Jones, Robert Martin & David Pilbeam. The Cambridge Encyclopedia of Human Evolution. Cambridge: Cambridge University Press. str. 242. ISBN 978-0-521-32370-3. 
  5. ^ McHenry, H.M (2009). "Human Evolution". V: Michael Ruse & Joseph Travis. Evolution: The First Four Billion Years. Cambridge, Massachusetts: The Belknap Press of Harvard University Press. str. 265. ISBN 978-0-674-03175-3. 
  6. ^ Population. Western Kentucky University. Pridobljeno 8.3.2012.
  7. ^ Kobo, Kingsley (25.8.2009). "Africa's population now 1 billion". AfricaNews. Pridobljeno dne 8.3.2012. 
  8. ^ 8,0 8,1 "Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings". Oddelek OZN za statistiko. Pridobljeno dne 29.9.2013. 
  9. ^ USCensusBureau:Countries and Areas Ranked by Population: 2009 od dne May 2010[slepa povezava]
  10. ^ The Spanish Canary Islands, of which Las Palmas de Gran Canaria are Santa Cruz de Tenerife are co-capitals, are often considered part of Northern Africa due to their relative proximity to Morocco and Western Sahara; population and area figures are for 2001.
  11. ^ Špansko eksklava Ceuta na kopnem obkroža Maroko v Severni Afriki; številke za prebivalstvo in površino so za leto 2001.
  12. ^ Egipt se na splošno šteje med medcelinske države v Severni Afriki (UN regija) in Zahodni Aziji; številke za prebivalstvo in površino so le za afriški del, zahodno od Sueškega kanala.
  13. ^ Portugalsko otočje Madeira se pogosto štejejo kot del Severne Afrike zaradi njihove relativne bližine Maroku; številke za prebivalstvo in površino so za leto 2001.
  14. ^ Španska eksklava Melilla na kopnem obkroža Maroko v Severni Afriki; številke za prebivalstvo in površino so za leto 2001.
  15. ^ Ozemlje Zahodna Sahara si lastita Demokratična arabska republika Sahara in Maroko. Demokratično arabsko republiko Sahara priznava kot neodvisno državo Afriška unija. Maroko si lasti celo državo kot svoje Južne province. Maroko upravlja 4/5 ozemlja medtem ko Demokratična arabska republika Sahara nadzoruje 1/5. Maroška priključitev tega ozemlja ni mednarodno priznana.
  16. ^ Bloemfontein je sodni sedež Republike Južna Afrika, medtem ko je Cape Town zakonodajni in Pretorija je upravni sedež.
  17. ^ Yamoussoukro je uradno glavno mesto Slonokoščene obale, medtem ko je Abidjan glavno mesto de facto seat.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Splošne informacije
Zgodovina
Novice