Moldavija
|
|
|||
| Nacionalno geslo: Limba noastră Naš jezik |
|||
![]() |
|||
| Uradni jezik | moldavščina (romunščina) | ||
| Glavno mesto | Kišinjev | ||
| Predsednik | Nicolae Timofti | ||
| Predsednik vlade | Iurie Leancă | ||
| Površina - Skupno - % voda |
135. na svetu 33.843 km² 1,4 % |
||
| Prebivalstvo - Skupno (2002) - Gostota |
116. na svetu 4.431.570 131/km² |
||
| Neodvisnost - Datum |
od ZSSR 27. avgust 1991 |
||
| Valuta | moldavski lev | ||
| Časovni pas | UTC+2 | ||
| Državna himna | Limba noastră | ||
| Vrhnja internetna domena | .MD | ||
| Nacionalna klicna koda | 373 | ||
Republika Moldavija (moldavsko Republica Moldova) je celinska država v Vzhodni Evropi, med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu. Njena meja z Romunijo sledi reki Prut in spodnji Donavi.
Moldavija od časov Sovjetske zveze, ko je bila Moldavska SSR, obsega večino ozemlja, znanega kot Besarabija, skupaj z ozemlji na levem (vzhodnem) bregu reke Dnjester, ki so bili dodani leta 1940.
Upravna delitev[uredi]
Glavni članek: Okrožja Moldavije
Moldavija je upravno razdeljena na devet okrožij (moldavsko judeţe), glavno mestno občino, ter dve teritorialni enoti.
- Bălţi
- Cahul
- Chişinău (občina)
- Edineţ
- Găgăuzia (avtonomna teritorialna enota)
- Lăpuşna
- Orhei
- Soroca
- Stânga Nistrului (teritorialna enota)
- Tighina
- Ungheni
Del Moldavije vzhodno od reke Dnjester, naseljen pretežno z etničnimi Rusi in Ukrajinci, se imenuje Pridnjestrovje oz. Pridnjestrje(uporablja se tudi ime Transnistrija). Ta pokrajina je leta 1992 v strahu pred moldavsko združitvijo z Romunijo razglasila neodvisnost kot Pridnjestrska moldavska republika. Posredovale so ruske in ukrajinske sile, ki ostajajo tam z namenom varovanja miru na tem območju. Ker Pridnjestrovja ni priznala nobena država, ostaja de iuris del Moldavije, čeprav tega ozemlja osrednja moldavska oblast sploh ne nadzira.
Glej tudi[uredi]
| Poglejte si besedo moldavija v Wikislovarju, prostem slovarju. |
|
||||||||
|
||||||||||
|
||||||||
