Moldavija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Republika Moldavija
Republica Moldova
Zastava Moldavije
Zastava
Emblem Moldavije
Emblem
Himna: Limba noastră
Naš jezik
Lega Moldavije (temno zeleno) na Evropski celini
Lega Moldavije (temno zeleno) na Evropski celini
Glavno mestoKišinjov
47°0′N, 28°55′E
Uradni jezikiromunščina[1]
Priznani regionalni jezikiukrajinščina, ruščina, gagavščina
Demonim(i)Moldavec/Moldavijec, Moldavka/Moldavijka
Vladaunitarna parlamentarna republika
Maia Sandu
Dorin Recean
neodvisnost
27. avgust 1991
Površina
• skupaj
33,846 km2 (138.)
• voda (%)
1,4
Prebivalstvo
• ocena 2013
3.557.600 (brez Transnistrije) (132.)
• popis 2004
3.938.679
BDP (ocena 2012)
• skupaj (nominal.)
7,252 milijard USD[2] (83.)
• skupaj (PKM)
12,156 milijard USD [2]
• na preb. (nominal.)
2037 USD[2] (121.)
• na preb. (PKM)
3560 USD[2]
Gini (2014)Positive decrease 26,8
HDI (2018)Rast 0,711
 · 107.
ValutaMoldavski lej (MDL)
Časovni pasUTC +2 (EET)
• poletni
UTC +3 (EEST)
Stran vožnjedesno
Klicna koda+373
Internetna domena.md

Republika Moldavija ali Moldova (moldavsko: Republica Moldova) je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu. Njena meja z Romunijo sledi toku reke Prut in delno tudi spodnjemu toku Donave.

Kot država obstaja od časov Sovjetske zveze, ko je bila kot Moldavska ASSR znotraj Ukrajinske SSR v 20. letih 20. stoletja sprva ustanovljena v Transnistriji na levem (vzhodnem) bregu reke Dnester, leta 1940 pa je bila Moldavska SSR ustanovljena na večini ozemlja med Dnestrom in Prutom, znanega kot Besarabija, ki ga je Sovjetska zveza odvzela Romuniji leta 1940, vendar je ohranila del ozemelj v Pridnestrju, ki so bili del Ukrajinske SSR.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Moldavija je upravno razdeljena na 32 okrajev (moldavsko raioane), tri mestne občine ter dve avtonomni teritorialni enoti.

Okraji:

  1. Anenii Noi
  2. Basarabeasca
  3. Briceni
  4. Cahul
  5. Cantemir
  6. Călărași
  7. Căușeni
  8. Cimișlia

  1. Criuleni
  2. Dondușeni
  3. Drochia
  4. Dubăsari
  5. Edineț
  6. Fălești
  7. Florești
  8. Glodeni

  1. Hîncești
  2. Ialoveni
  3. Leova
  4. Nisporeni
  5. Ocnița
  6. Orhei
  7. Rezina
  8. Rîșcani

  1. Sîngerei
  2. Soroca
  3. Strășeni
  4. Șoldănești
  5. Ștefan Vodă
  6. Taraclia
  7. Telenești
  8. Ungheni

Mestne občine:

  1. Kišinjev

  1. Bălți

  1. Bender

Avtonomni teritorialni enoti:

  1. Gagavzija
  2. Pridnestrje

Del Moldavije vzhodno od reke Dnester, naseljen pretežno z etničnimi Rusi in Ukrajinci, se imenuje Pridnestrska republika oz. Pridnestrje (uporablja se tudi ime Transnistrija, ki pa označuje le levi breg Dnestra). Ta pokrajina je leta 1992 v strahu pred moldavsko združitvijo z Romunijo enostransko razglasila neodvisnost kot Pridnestrska moldavska republika. Posredovale so ruske in ukrajinske sile, ki ostajajo tam z namenom varovanja miru na tem območju. Ker Pridnestrja ni priznala nobena država, ostaja de iure del Moldavije, čeprav tega ozemlja osrednja moldavska oblast sploh ne nadzira.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »The text of the Declaration of Independence prevails over the text of the Constitution« (v angleščini). Ustavno sodišče Republike Moldavije. 5. december 2013. Pridobljeno 17. septembra 2014.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 »Report for Selected Country Groups and Subjects« (v angleščini). IMF. 2013. Pridobljeno 17. septembra 2014.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]