Bolgarija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||
| Nacionalno geslo: Съединението прави силата (bolgarsko »Zedinjenje daje moč«) |
|||
 |
|||
| Uradni jezik | bolgarščina | ||
| Glavno mesto | Sofija | ||
| Predsednik | Georgi Parvanov | ||
| Predsednik vlade | Sergej Stanišev | ||
| Površina - Skupno - % voda |
102. na svetu 110.910 km² 0,3% |
||
| Prebivalstvo - Skupno (2001) - Gostota |
88. na svetu 7.932.984 68,9/km² |
||
| Neodvisnost - Razglašena - Priznana |
od Otomanskega imperija 3. marec 1878 22. september 1908 |
||
| Valuta | bolgarski lev | ||
| Časovni pas | UTC+2 | ||
| Državna himna | Mila Rodino (bolgarsko: Draga domovina) |
||
| Vrhnja internetna domena | .BG | ||
| Nacionalna klicna koda | 359 | ||
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi. Na vzhodu meji na Črno morje, na jugu na Grčijo in Turčijo, na zahodu na Srbijo in Makedonijo ter na severu vzdolž reke Donave na Romunijo.
V času Rimskega imperija se je področje današnje Romunije in Bolgarije imenovalo Trakija.
Bolgarija je vključena v Evropsko unijo od 1. januarja 2007.
Vsebina |
[uredi] Naravne Razmere
[uredi] Lega in površje
Bolgarija leži v v. delu Balkanskega polotoka. V s. delu so nizka gričevja in širni puhlični platoji med staro planino in Donavo, razrezani z dolinami rek, ki pritekajo s hribov na J. V podlagi so kredni apnenci in peščenjaki, ki jih prekriva plast rodovitne puhlice. Proti J se gričevje polagoma zvišuje v razčlenjeno s. predgorje Stare planine, visoko do ok. 400m. Na skrajnem SV je izrazito sušna pokrajina Dobrudža, zgrajena iz krednih in terciarnih apnencev, prekritih s puhlico. Stara planina ali Balkan je več kot 600 km dolgo in 50-70 km široko gorstvo, ki se vleče po sredini države od Z proti V.Mladonagubano gorstvo ima značilnosti sredogorja , v z. delu je zgrajeno iz skrilavih glinovcev in apnencev, v najvišjem, srednjem delu (Botev, 2376 m) iz kristalinskih kamnin, v v. delu, ki se znižuje proti Črnemu morju, iz fliša. Na j. robu spremlja gorstvo niz mlajših, gosto naseljenih medgorskih kotlin (npr Kazanliška kotlina). Trakijsko nižavje vzdolž reke Marice je 50-100 km širok pas ravnin in nizkih gričevij, ki se proti Z nadaljujejo v pas medgorskih kotlin (npr. Sofijska kotlina) na stiku med Staro planino in Rodopi.
[uredi] Podnebje
Severno od Stare planine je podnebje celinsko z mrzlimi zimami. J od gorovja in ob črnomorski obali je podnebje submediteransko z nekoliko manj hladnimi zimami in proti V vse manj padavin. Pleven (smt. jan. -2,0,°C jul. 23,5 °C, 556 mm padavin.), Plovdiv (smt. jan. -0,4 °C, jul. 23,4 °C, 541 mm), Varna (smt. jan. -1,2 °C, jul. 22,9 °C, 474 mm).
[uredi] Vode
Severno od Stare planine tečejo reke po ozkih dolinah na S proti Donavi (Iskr, 300 km; Jantra), druge večinoma v Egejsko morje (Marica, 450 km; Struma, 430 km; Mesta, 246 km). Najnižji vodostaji so septembra; veliko voda poleti presahne. Zlasti v hribovitih delih so številna umetna jezera za namakanje in pridobivanje električne energije.
[uredi] Tla in rastje
Najrodovitnejša tla so na puhlici v. s. delu države (černozjom) in na rečnih naplavinah v dnu kotlin (rjava tla). V goratem svetu so v nižjih legah hrastovi gozdovi, više bukovi in bukovi-jelovi (800-1800 m) ter smrekovi in borovi gozdovi (1800-2200 m ). Naravno rastje v s. delu je stepa. Gozdovi pokrivajo 35% površine.
[uredi] Prebivalstvo in poselitev
[uredi] Prebivalstvo
Po zadnjem popisu (1992) se je število prebivalcev zmanjšalo že za več kot 500.000, predvsem zaradi izseljevanja iz ekonomskih razlogov. Že v socialističnem obdobju nizka rodnost se je v 90. letih zaradi gospodarske krize in padca življenske ravni še znižala in je med najnižjimi na svetu. Največ prebivalcev je po narodnosti Bolgarov (86%), ki govorijo bolgarski jezik (pisava cirilica). Največja narodna manšina so turki (ok.800.000, 10%), ki so bili v socialističnem obdobju izpostavljeni močni bolgarizaciji. Po 1989 se jih je izselilo ok. 300. 000, največ v Turčijo. V Rodopih živi ok. 200.000 islamiziranih Bolgarov ( Pomaki), v jz. delu države Makedonci (ok. 200.000), ki so jih v preteklosti prištevali k Bolgarom in niso bili priznani za narodno manjšino. V Bolgariji živi tudi več kot 300.000 Romov (4% preb.). Versko opredeljeni prebivalci so večinoma pravoslavni (avtokefalna bolgarska pravoslavna cerkev), Turki in Pomaki večinoma muslimani Več kot polovica prebivalcev je versko neopredeljena
[uredi] Upravna delitev
Od leta 1999 je Bolgarija razdeljena na 28 okrajev, imenovanih oblast, kar je nadomestilo razdelitev iz leta 1987, ko je bila razdeljena na 9 okrajev. Vsi okraji so poimenovani po središču okraja, razen Sofijskega okraja, katerega glavno mesto Sofija tvori samostojen okraj. Oblasti so:
- Blagoevgrad (Благоевград)
- Burgas (Бургас)
- Dobrič (Добрич)
- Gabrovo (Габрово)
- Haskovo (Хасково)
- Krdžali (Кърджали)
- Kjustendil (Кюстендил)
- Loveč (Ловеч)
- Montana (Монтана)
- Pazardžik (Пазарджик)
- Pernik (Перник)
- Pleven (Плевен)
- Plovdiv (Пловдив)
- Razgrad (Разград)
- Ruse (Русе)
- Šumen (Шумен)
- Silistra (Силистра)
- Sliven (Сливен)
- Smoljan (Смолян)
- mesto Sofija (София-град)
- Sofijski okraj (Софийска област)
- Stara Zagora (Стара Загора)
- Trgovište (Търговище)
- Varna (Варна)
- Veliko Trnovo (Велико Търново)
- Vidin (Видин)
- Vraca (Враца)
- Jambol (Ямбол)
[uredi] Zunanje povezave
- Bulgaria Pictures
- Bulgaria Map
- Zone Bulgaria - multilingual travel guide
- Pictures of Bulgaria
- Baba Marta-festival
- Bulgaria - Panoramas & QTVR
|
|||||
|
||||||||
|
||||||||
 |
Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
