Bolgarija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Република България
Republika Bolgarija
Zastava Bolgarije Grb  Bolgarije
GesloСъединението прави силата
»Zedinjenje daje moč«
HimnaMila Rodino
"Draga domovina"


Lega Bolgarije
Lega  Bolgarije  (temno zelena)

– na Evropski celini  (zelena & temno siva)
– v Evropski uniji  (zelena)  —  [Legenda]

Glavno mesto
(in največje mesto)
Sofija
42°42′N, 23°20′E
Uradni jeziki Bolgarščina
Etnične skupine (2011) 84,8 % Bolgari,
8,8 % Turki,
4,9 % Romi,
0,1 % Armenci,
1,3 % drugo[1]
Demonim Bolgar
Upravljanje parlamentarna republika
 -  predsednik Rosen Plevneliev
 -  ministrski predsednik bolgarije Plamen Orešarski
neodvisnost
 -  od Otomanskega imperija
:
3. marec 1878 
 -  Priznana: 22. september 1908 
Vstop v EU 1. januar 2007.
Površina
 -  skupaj: 110.994 km² (105.
 -  voda (%): 0,3 %
Prebivalstvo
 -  ocena 2011: 7,364,570[2] (98.)
 -  štetje 2011: 7,364,570 
 -  gostota: 66,2/km² (139.)
BDP (PKM) ocena 2012
 -  skupaj: 103,816 milijarde USD[3] 
 -  na prebivalca: 15,933 USD[3] (69.)
BDP (nominalno) ocena 2012
 -  skupaj: 51,030 milijarde USD[3] (75.)
 -  na prebivalca: 7,033 USD[3] (76.)
Gini (2011) 35,1 (povprečno
HDI (2013) Rast 0,782[4] (zelo visok) (57.)
Valuta bolgarski lev (BGN)
Časovni pas EET (UTC+2)
 -  poletni (DST): EEST (UTC+3)
Vrhnja domena (TLD) .bg1
Klicna koda +359
1 Tudi .eu, kot preostale članice Evropske unije.

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi. Na vzhodu meji na Črno morje, na jugu na Grčijo in Turčijo, na zahodu na Srbijo in Makedonijo ter na severu vzdolž reke Donave na Romunijo.

V času Rimskega imperija se je področje današnje Romunije in Bolgarije imenovalo Trakija.

Bolgarija je vključena v Evropsko unijo od 1. januarja 2007.

Naravne razmere[uredi | uredi kodo]

Lega in površje[uredi | uredi kodo]

Bolgarija leži v vzhodnem delu Balkanskega polotoka. V severnem delu so nizka gričevja in širni puhlični platoji med staro planino in Donavo, razrezani z dolinami rek, ki pritekajo s hribov na jugu. V podlagi so kredni apnenci in peščenjaki, ki jih prekriva plast rodovitne puhlice. Proti jugu se gričevje polagoma zvišuje v razčlenjeno severno predgorje Stare planine, visoko do okoli 400m. Na skrajnem SV je izrazito sušna pokrajina Dobrudža, zgrajena iz krednih in terciarnih apnencev, prekritih s puhlico. Stara planina ali Balkan je več kot 600 km dolgo in 50–70 km široko gorstvo, ki se vleče po sredini države od zahoda proti vzhodu. Mladonagubano gorstvo ima značilnosti sredogorja , v zahodnem delu je zgrajeno iz skrilavih glinovcev in apnencev, v najvišjem, srednjem delu (Botev, 2376 m) iz kristalinskih kamnin, v vzhodnem delu, ki se znižuje proti Črnemu morju, iz fliša. Na j. robu spremlja gorstvo niz mlajših, gosto naseljenih medgorskih kotlin (npr Kazanliška kotlina). Trakijsko nižavje vzdolž reke Marice je 50–100 km širok pas ravnin in nizkih gričevij, ki se proti Z nadaljujejo v pas medgorskih kotlin (npr. Sofijska kotlina) na stiku med Staro planino in Rodopi.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Severno od Stare planine je podnebje celinsko z mrzlimi zimami. J od gorovja in ob črnomorski obali je podnebje submediteransko z nekoliko manj hladnimi zimami in proti V vse manj padavin. Pleven (smt. jan. -2,0,°C jul. 23,5 °C, 556 mm padavin.), Plovdiv (smt. jan. -0,4 °C, jul. 23,4 °C, 541 mm), Varna (smt. jan. -1,2 °C, jul. 22,9 °C, 474 mm).

Vode[uredi | uredi kodo]

Severno od Stare planine tečejo reke po ozkih dolinah na S proti Donavi (Iskr, 300 km; Jantra), druge večinoma v Egejsko morje (Marica, 450 km; Struma, 430 km; Mesta, 246 km). Najnižji vodostaji so septembra; veliko voda poleti presahne. Zlasti v hribovitih delih so številna umetna jezera za namakanje in pridobivanje električne energije.

Tla in rastje[uredi | uredi kodo]

Najrodovitnejša tla so na puhlici v. s. delu države (černozjom) in na rečnih naplavinah v dnu kotlin (rjava tla). V goratem svetu so v nižjih legah hrastovi gozdovi, više bukovi in bukovi-jelovi (800–1800 m) ter smrekovi in borovi gozdovi (1800–2200 m ). Naravno rastje v s. delu je stepa. Gozdovi pokrivajo 35 % površine.

Prebivalstvo in poselitev[uredi | uredi kodo]

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Po zadnjem popisu (2002) se je v primerjavi z letom 1989. število prebivalcev zmanjšalo za več kot 1.500.000, predvsem zaradi izseljevanja iz ekonomskih razlogov in emigracije velikega dela turškega prebivalstva v Turčijo. Značilna že v socialističnem obdobju, nizka rodnost se je v 90. letih zaradi gospodarske krize in padca življenjske ravni še znižala in je med najnižjimi na svetu. Največ prebivalcev je po narodnosti Bolgarov (86 %), ki govorijo bolgarski jezik (pisava cirilica). Največja narodna manjšina so Turki (ok.800.000, 10 %), ki so bili v socialističnem obdobju izpostavljeni močni prisilni bolgarizaciji. Po 1989 se jih je izselilo okoli 300. 000, največ v Turčijo. V Rodopih živi okoli 200.000 islamiziranih Bolgarov (Pomaki), Makedonci (ok. 2000), ki se prištevajo k Bolgarom in niso priznani za narodno manjšino. V Bolgariji živi tudi več kot 300.000 Romov (4 % preb.). Versko opredeljeni prebivalci so večinoma pravoslavni (avtokefalna Bolgarska pravoslavna cerkev), Turki in Pomaki so večinoma muslimani, čeprav se majhen del Turkov in dobra polovica Romov opredeljuje kot kristjani (pravoslavni, katoliki in evangeličani).

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Upravna delitev Bolgarije.

Od leta 1999 je Bolgarija razdeljena na 28 okrajev, imenovanih oblast, kar je nadomestilo razdelitev iz leta 1987, ko je bila razdeljena na 9 okrajev. Vsi okraji so poimenovani po središču okraja, razen Sofijskega okraja, katerega glavno mesto Sofija tvori samostojen okraj. Oblasti so:

  1. Okraj Blagoevgrad (Област Благоевград)
  2. Okraj Burgas (Област Бургас)
  3. Okraj Dobrič (Област Добрич)
  4. Okraj Gabrovo (Област Габрово)
  5. Okraj Haskovo (Област Хасково)
  6. Okraj Krdžali (Област Кърджали)
  7. Okraj Kjustendil (Област Кюстендил)
  8. Okraj Loveč (Област Ловеч)
  9. Okraj Montana (Област Монтана)
  10. Okraj Pazardžik (Област Пазарджик)
  11. Okraj Pernik (Област Перник)
  12. Okraj Pleven (Област Плевен)
  13. Okraj Plovdiv (Област Пловдив)
  14. Okraj Razgrad (Област Разград)
  15. Okraj Ruse (Област Русе)
  16. Okraj Šumen (Област Шумен)
  17. Okraj Silistra (Област Силистра)
  18. Okraj Sliven (Област Сливен)
  19. Okraj Smoljan (Област Смолян)
  20. mesto Sofija (София-град)
  21. Sofijski okraj (Софийска област)
  22. Okraj Stara Zagora (Област Стара Загора)
  23. Okraj Trgovište (Област Търговище)
  24. Okraj Varna (Област Варна)
  25. Okraj Veliko Trnovo (Област Велико Търново)
  26. Okraj Vidin (Област Видин)
  27. Okraj Vraca (Област Враца)
  28. Okraj Jambol (Област Ямбол)

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 2011 Bulgarian census. National Statistical Institute of Bulgaria. http://www.nsi.bg/census2011/PDOCS2/Census2011final_en.pdf. 
  2. ^ 2011 Bulgarian census. National Statistical Institute of Bulgaria. http://www.nsi.bg/census2011/PDOCS2/Census2011final_en.pdf. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 "Bulgaria". Mednarodni denarni sklad. Pridobljeno dne 17. april 2012. 
  4. ^ "Human Development Report 2013". United Nations. 2013. Pridobljeno dne 14. marec 2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]