Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi. Na vzhodu meji na Črno morje, na jugu na Grčijo in Turčijo, na zahodu na Srbijo in Makedonijo ter na severu vzdolž reke Donave na Romunijo.

V času Rimskega imperija se je področje današnje Romunije in Bolgarije imenovalo Trakija.

Bolgarija je vključena v Evropsko unijo od 1. januarja 2007.

[uredi] Upravna delitev

Glavni članek: Upravna delitev Bolgarije.

Od leta 1999 je Bolgarija razdeljena na 28 okrajev, imenovanih oblast, kar je nadomestilo razdelitev iz leta 1987, ko je bila razdeljena na 9 okrajev. Vsi okraji so poimenovani po središču okraja, razen Sofijskega okraja, katerega glavno mesto Sofija tvori samostojen okraj. Oblasti so:

Blagoevgrad (Благоевград)
Burgas (Бургас)
Dobrič (Добрич)
Gabrovo (Габрово)
Haskovo (Хасково)
Krdžali (Кърджали)
Kjustendil (Кюстендил)
Loveč (Ловеч)
Montana (Монтана)
Pazardžik (Пазарджик)
Pernik (Перник)
Pleven (Плевен)
Plovdiv (Пловдив)
Razgrad (Разград)
Ruse (Русе)
Šumen (Шумен)
Silistra (Силистра)
Sliven (Сливен)
Smoljan (Смолян)
mesto Sofija (София-град)
Sofijski okraj (Софийска област)
Stara Zagora (Стара Загора)
Trgovište (Търговище)
Varna (Варна)
Veliko Trnovo (Велико Търново)
Vidin (Видин)
Vraca (Враца)
Jambol (Ямбол)

Ta članek ali del članka izgleda, kot da je skopiran iz drugega vira in mogoče predstavlja kršitev avtorskih pravic.
Prosimo, uredite ta članek in odstranite vso avtorsko sporno vsebino, upoštevajoč Pravila in smernice ter Slogovni priročnik. Ko boste končali z urejanjem, to predlogo odstranite. Če ste avtor domnevno spornega besedila sami, nam prosimo to sporočite na pogovorni strani članka.

Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti.
Urediti ga je potrebno zaradi naslednjega razloga: newikificirano.
O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo.
Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

[uredi] Podnebje

Severno od Stare planine je podnebje celinsko z zmernimi zimami. Južno od gorovja in ob črno morski obali je podnebje z nekoliko manj hladnimi zimami in proti vzhodu vse manj padavinami.

[uredi] Površje

Bolgarija, ki leži v osrčju Balkana, je pokrajinsko zelo razgibana: na severu se razprostira podonavsko nižavje, na jugu se dvigujejo hribi in visoke planote, na vzhodu je Črno morje, ki na svojo obalo vse leto vabi turiste.

[uredi] Lega

Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi. Na vzhodu meji na Črno morje, na jugu na Grčijo in Turčijo, na zahodu na Srbijo in Makedonijo ter na severu vzdolž reke Donave na Romunijo.

[uredi] Naravno Rastje

Naravno rastje v severnem delu države so stepske trave, v črno morskem primorju najdemo makijo in druge sredozemske združbe. Gozdovi poraščajo 35% površja države, polovica jih je primerna za gospodarsko izkoriščanje.

[uredi] Gospodarstvo

Po komunističnem prevzemu oblasti se je Bolgarija razvila iz kmetijske dežele z drobno kmečko posestjo v industrijsko državo,ki je hkrati imela močan kmetijski sektor. Industrija in rudarstvo sta takrat ustvarjala dve tretjini nacionalnega dohodka.Težišče industrijske proizvodnje je bilo v tistih letih na strojegradnji, železarstvu, elektrotehnični in kemični industriji.

[uredi] Naravne in Kulturne znamenitosti

PIRINSKI NARODNI PARK, obsega severni del gorovja Pirin z zelo raznolikim rastlinstvom in živalstvom, obsežnimi bukovimi,smrekovimi in jelovimi gozdovi ter gorskimi jezeri. Najvišji vrh je Vihren (2914 m). Park je del Svetovne dediščine Uneso. PLOVDIV, gospodarsko središče Trakije na obeh bregovih Marice. Stoji na območju rimskega mesta.Slikoviti stari del mesta se nahaja na treh gričih; arheološki in etnografski muzej. RILSKI SAMOSTAN, pravoslavni samostan kateri je bil ustanovljen v 10stoletju in je del svetovne dediščine Unesco.

[uredi] Prebivalstvo

Bolgarija ima približno 8 000 000 prebivalcev, od tega 746 664 Turkov, 5 071 Makedoncev in 370 908 Romov. [1]

[uredi] Glej tudi

seznam suverenih držav

[uredi] Zunanje povezave

Bolgarija je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.

p • p • u

Suverene države Evrope

Albanija · Andora · Armenija² · Avstrija · Azerbajdžan¹ · Belgija · Belorusija · Bolgarija · Bosna in Hercegovina · Ciper² · Češka · Črna Gora · Danska³ · Estonija · Finska · Francija³ · Grčija · Gruzija¹ · Hrvaška · Islandija · Irska · Italija · Kazahstan¹ · Kosovo⁴ · Latvija · Lihtenštajn · Litva · Luksemburg · Madžarska · Republika Makedonija · Malta · Moldavija · Monako · Nemčija · Nizozemska³ · Norveška³ · Poljska · Portugalska · Romunija · Rusija¹ · San Marino · Srbija · Slovaška · Slovenija · Španija³ · Švedska · Švica · Turčija¹ · Ukrajina · Vatikan · Združeno kraljestvo³

¹ Večina države leži v Aziji. ² Država v celoti leži v Aziji, vendar pa je z Evropo povezana družbenopolitično. ³ Ima odvisnosti ali podobna ozemlja zunaj Evrope. ⁴ Delno priznana država.

p • p • u

Države članice Evropske unije in kandidatke za vstop

p • p • u Organizacija severnoatlantskega sporazuma (NATO)
Članice	Belgija · Bolgarija · Češka · Danska · Estonija · Francija · Grčija · Islandija · Italija · Latvija · Litva · Luksemburg · Kanada · Madžarska · Nemčija · Nizozemska · Norveška · Poljska · Portugalska · Romunija · Slovaška · Slovenija · Španija · Turčija · ZDA · Združeno kraljestvo
Kandidatke	Albanija · Hrvaška · Bivša jugoslovanska republika Makedonija (FYROM)