Estonija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Eesti Vabariik

Zastava Estonije

Estonski grb

LocationEstonia.png
Uradni jezik estonščina
Glavno mesto Tallinn
Predsednik Toomas Hendrik Ilves
Predsednik vlade Andrus Ansip
Površina
 - Skupno
 - % voda
129. na svetu
45.226 km²
4,56 %
Prebivalstvo
 - Skupno (2003)
 - Gostota
150. na svetu
1.408.556
31/km²
Neodvisnost
 - Razglašena
 - Priznana
od Rusije
24. februar 1918
2. februar 1920
Valuta evro
Časovni pas UTC+2
Državna himna Mu isamaa, mu õnn ja rõõm
Vrhnja internetna domena .EE
Nacionalna klicna koda 372

Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Splošno[uredi | uredi kodo]

Kljub hitri rasti ekonomije v zadnjih petih letih, je Estonija še vedno približno za polovico slabše razvita od držav Zahodne Evrope.

Estonci zaslužijo približno polovico evropskega povprečnega dohodka, čeprav je bila gospodarska rast v zadnjih letih hitra in so razlike začele počasi izginjati. Čeprav je obsežnih gospodarskih reform večinoma že konec, so spremembe, ki jih doživlja Estonija bolj dramatične od tistih v državah Zahodne Evrope. K bolj uravnoteženemu gospodarskemu razvoju so prispevale tudi mirnejše razmere v Evrope.

Estonsko gospodarstvo je raznoliko. Tako industrija, transport in trgovina so enako pomembni. Zaradi velikih zalog lesa – država ima obsežne gozdove, estonsko gospodarstvo temelji večinoma na panogah, ki so povezane z lesom. Estonski energijski sektor temelji na nafti, ki jo pridobivajo iz skrilavca, ki je zelo redka surovina. Finska in Švedska sta najpomembnejši estonski trgovinski partnerici. Na rast gospodarstva pa veliko vpliva tudi več kot 2 milijona turistov, ki obišče državo vsako leto.

Gospodarske reforme so povzročile povečanje brezposelnosti v 90. letih. Stanje se dandanes že počasi izboljšuje in nezaposlenost se je zmanjšala za 10 %, število zaposlenih pa narašča.

Od leta 1992 je bila estonska nacionalna valuta estonska krona. Krona je bila sprva fiksirana na nemško marko (1 marka = 8 kron), po uvedbi evra pa so krono fiksirali na evro (pribižno 15,645 krone). Monetarne reforme so povzročile hitre spremembe v celotnem finančnem sektorju. Zelo hitro se je razmahnilo internetno bančništvo. 1. januarja 2010 je Estonija vstopila v evroobmočje in prevzela evro za svojo valuto.

Struktura gospodarstva[uredi | uredi kodo]

Več kot 65 % BDP-ja predstavlja storitveni sektor, industrija prispeva okoli 28 %, medtem ko primarne panoge ( tudi kmetijstvo ) prispevajo 6,5 % BDP-ja. Storitveni sektor je v 90. letih doživel hiter razvoj.

Ključni sektorji v estonskem gospodarstvu so:

  • energija, pridobljena iz nafte iz skrilavcev
  • telekomunikacije
  • tekstilni izdelki, kemični izdelki
  • bančništvo, storitve
  • živilska in ribiška industrija
  • gozdarstvo
  • ladjedelništvo
  • elektronika in transport
  • turizem in tranzit

Kmetijstvo[uredi | uredi kodo]

Kratke informacije: Estonija ima 1,46 mil. Njiv ter 326.000 ha travnikov in pašnikov.Glavni pridelki so krompir, žita ( ječmen, oves, pšenica, rž ) in lan, na obsežnih površinah pridelujejo živinsko krmo. Živinoreja je najpomembnejša panoga kmetijstva, zlasti mlečna govedoreja, prašičereja in perutninarstvo.

Samo nekaj generacij nazaj je bilo kmetijstvo izredno pomembno in s to dejavnostjo se je ukvarjalo večina ljudi.V zdajšnjih časih se ukvarja s kmetijstvom le okoli 5 % vsega prebivalstva Estonije. Kot rezultat gospodarskih reform je postalo zadružno gospodarstvo ( kolhozi ) preteklost. Uveljavile so se manjše kmetije. Čas tranzicije je pomenih težke čase za estonsko kmetijstvo. Razlogov je več:

  • uvoz poceni izdelkov
  • kmetje so potrebovali novo opremo in stroje, toda denarja za to ni bilo
  • nezmožnost izvoza v Rusijo zaradi krize v tej državi v poznih 90. letih

Govedo, prašiči in perutnina prevladujejo na farmah v Estoniji. Na obsežnih območjih gojijo večinoma žitarice ter zelenjavo. Izdelki so namenjeni večinoma za lastne potrebe, medtem ko meso uvažajo. Mlečni izdelki in nekateri specifični proizvodi ( gobe… ) so namenjeni izvozu. V zadnjem času je tudi zaznati vse večjo priljubljenost ekološkega kmetovanja.

Gozdarstvo[uredi | uredi kodo]

Kratke informacije: Estonija ima 2,02 mil. Ha gozdov, več kot polovica jih je v lasti države.

Gozdovi so v Estoniji najpomembnejše naravno bogastvo. V gozdarstvu je zaposlenih samo 1,5 % vsega estonskega prebivalstva. Proizvede približno 2 % celotne estonske proizvodnje toda obenem gozdarstvo prispeva pomembno surovino za lesno, papirno in pohištveno industrijo, kjer pa je zaposlenega 6 % celotnega prebivalstva.

Večji del proizvedenih izdelkov industrij, ki so povezane z gozdarstvom je namenjenih v izvoz. Izvoz pohištva ter lesenih hiš narašča hitro. Države v katere izvažajo tovrstne izdelkov so Švedska, Finska, Nemčija, Norveška in Velika Britanija. Podjetja so razpršena po celotni Estoniji.

Živilska industrija[uredi | uredi kodo]

Živilska industrija je doživela večje spremembe v zadnjih nekaj letih. Estonci obožujejo domačo hrano, ker menijo, da je boljše kvalitete. Na primer, v zgodnjih 90. letih so večino sladoleda uvozili, toda danes je delež uvoza padel na 14,5 % kar je posledica tega, da so proizvodnje metode postale bolj moderne.

Estonsko mlečno in mesno industrijo sestavljajo tako majhna kot velika podjetja. Privatno lastništvo je najbolj razširjeno, nekatera podjetja pa pripadajo tudi trgovskim združenjem. V Estoniji so najbolj priljubljene sladkarije podjetja Kalev. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1921.

Lahka industrija[uredi | uredi kodo]

Konec 90-ih let je večina tekstilnih tovarn v Estoniji delalo za tuja podjetja. Izkušnje so se z leti nakopičile in zdaj je situacija obratna. V druge države zdaj izvozijo samo dizajn (Finska, Švedska, medtem ko izdelke izdelajo doma. Estonska podjetja imajo stranske pogodbe sklenjene s podjetji iz Litve, Latvije, Ukrajine, Rusije in celo Kitajske ( podizvajalci ) - v teh podjetjih delajo sestavne dele za izdelke, ki jih nato izdelajo v Estoniji. Estonske trgovske znamke so dandanes že precej uveljavljene v tujini ( Monton, Baltman… )

Kemična industrija[uredi | uredi kodo]

Gospodarske spremembe so v 90. letih še posebej prizadele kemično industrijo, saj je bilo večino podjetij navezanih na vojaško industrijo Sovjetske Zveze, ki pa ni več potrebovala izdelkov Estonije, ko se je le ta osamosvojila. V gospodarskem kaosu, ki je vladal v Rusiji so estonska podjetja izgubila pogodbe z ruskimi podjetji. Kemična podjetja so se iz te zagate rešila tako, da je poiskala nove partnerje, trge in tudi nove izdelke s katerimi je bilo moč prodreti na trg. Estonska kemična podjetja proizvajajo gnojila, kemikalije itd.

Tranzit in transport[uredi | uredi kodo]

Kratke informacije:

  • cestni promet: 14.992 km cest ( 54 % asfaltiranih ) od tega 64 km avtocest
  • železniški promet: 1018 km železniških prog. Upravlja jih državno podjetje Estonske železnice
  • ladijski promet: trgovsko ladjevje ima skupaj 234 ladij s skupno nosilnostjo 695.000 t in je v lasti državne Estonske ladijske družbe. Največje pristanišče je Talin.
  • letalski promet: mednarodno letališče je v Talinu. Nacionalni prevoznik je Estonian Air

Tovorni promet med Rusijo in ostalim svetom pomemben pritok dobička za estonska pristanišča toda vloga tranzita v estonskem gospodarstvu iz leta v leto pada. Primarni razlog je predvsem to, da Rusija večino svoje nafte odpelje s tankerji v svet preko svojih pristanišč in ne več toliko preko estonskih. Nekdaj je Rusija prek železnic pripeljala nafto do estonskih pristanišč, dandanes pa Rusija prek Estonije večinoma tovori le še gnojila ter drugi blago.

Drugo pomembno področje je prevoz potnikov, ki je direktno povezano s turizmom. Prevoz približno 2,7 milijonov potnikov med glavnima mestoma Estonije in Finske drži pokonci mnoga skandinavska in estonska podjetja. Med poletjem trajekti delujejo s polno paro in sicer med Talinom in Helsinki. Estonija vzdržuje tudi redno morsko povezavo z Švedsko in poleti tudi z Nemčijo.

Večina tovora je še vedno prepeljanega po cestah. To velja predvsem za prevoz tovora znotraj države, saj so razdalje relativno kratke. Prevoz potnikov je organizirano večinoma z avtobusi, obstajajo pa tudi mednarodne proge do Litve, Latvijo, Poljske, Nemčije, Rusije ter drugih skandinavskih držav. Značilnost Estonije so tudi slabe ceste.

Turizem[uredi | uredi kodo]

Kratke informacije: Po osamosvojitvi se hitro obnavlja, zlasti v Talinu, nekdaj znana obmorska letovišča pa so zelo ogrožena zaradi onesnaženosti morja.

Estonijo obišče približno 3,3 milijonov turistov vsako leto. Večina turistov prihaja iz Finske. Ti v Estoniji ostanejo le kratek čas predvsem zaradi tega ker razdalje niso velike ( trajekti ). Število turistov iz Nemčije in Švedske konstantno narašča. Pomembno je glavno mesto Talin, ki ga vsako leto obišče preko 200.000 obiskovalcev iz različnih držav ( ZDA, VB… ).

Število turistov, ki se odpravijo v Estonijo z namenom, da bi nakupovali se je v zadnjih letih precej zmanjšalo, predvsem zaradi dviga cen različnih dobrin. Turisti, ki prihajajo z ladjami ali trajekti se nastanijo večinoma v glavnem mestu Talin in drugih obalnih mestih. Ljudje, ki pridejo v Estonijo za dalj časa pa si pridejo ogledati naravne parke itd.

Večino iztržka od turizma gre v roke turističnim in potovalnim agencijam. Ker večji del turistov pride v Estonijo zaradi nakupovanja, le ti povzročajo velik dohodek tudi trgovinam. 10 % estonskega gospodarstva je posredno in neposredno povezano s turizmom.

Trgovina in storitve[uredi | uredi kodo]

Vse večje nakupovanje postaja vse večja težava toda ljudje so drugačnega mnenja in nadaljujejo s velikim zapravljanjem, kljub temu da plače naraščajo počasi cene pa hitro. V zadnjih letih je opaziti večanje števila velikih trgovskih centrov, ki izpodrivajo majhne trgovinice. Državo so preplavila trgovska podjetja iz Finske, Švedske pa tudi iz Latvije. Preskrba z različnimi storitvami – od osebnih storitev pa do rekreacije in zabave – narašča zelo hitro.

Nepremičninski sektor[uredi | uredi kodo]

Gradnja stavb je dobila zalet šele v zadnjih nekaj letih. Ljudje enostavno niso imeli denarja poleg tega pa je bilo priti do posojila precej težko. Dandanes gradijo ljudje hiše ne samo v glavnem mestu, ampak tudi v drugih večjih mestih. Sanje vsakega povprečnega Estonca so, da bi živel na podeželju blizu mesta v veliki hiši. Mesta so se morala razširiti ravno zaradi pritiska novih priseljencev. Še vedno pa ljudje se največ denarja zapravijo za obnovo starih objektov.

Olajšana pridobitev posojila je spodbudila Estonce, da so začeli kupovati novo pohištvo in drugo opremo za svoja stanovanja. Cene nepremičnin se precej razlikujejo. Najvišje so cene v samem centru Talina ter ob obali.

Telekomunikacije[uredi | uredi kodo]

Telekomunikacije se v zadnjem času razvijajo zelo hitro, kar je Estonijo povzpelo med prve v Evropi po razvitosti telekomunikacij. Napredek ni potekal tako gladko. Probleme so predstavljale in še vedno predstavljajo cene računalnikov, ki so za nekatere Estonce še vedno previsoke. Visoke so tudi cene internetnih priključkov.

Estonci so hitro sprejeli mobilne telefone. Procent uporabnikov je že presegel 65 %. To razlaga tudi povečanje različnih mobilnih storitev (plačevanje s mobitelom). V tem lahko iščemo razlog za upad prisotnosti stacionarnih telefonov v domovih Estoncev.

Približno 45 % celotnega prebivalstva ima dostop do interneta. Med njimi prevladujejo mladi ljudje. Raziskave so pokazale, da kar 80 % tistih, ki so stari do 20 let uporablja internet. Predvidevajo, da ima skoraj 50 % družin z otroki doma računalnik. Uporaba interneta je kljub temu v domovih manjša, večja pa je v šolah, podjetjih... Storitve, ki temeljijo na internetu in druge elektronske storitve so dosegle hitro rast (vračanje dohodnine…)

Računalniki so osvojili praktično vsa podjetja. Parlamentarna zasedanja npr. uporabljajo namesto papirja računalniške zaslone itd. Estonci drugače niso ravno navdušeni nad internetnim nakupovanjem tako, da nakupuje preko interneta samo 7 % Estoncev.

Trg delovne sile[uredi | uredi kodo]

Zaposlenost

Okoli 62 % Estoncev dela v različnih panogah storitvenega sektorja, približno 32 % je zaposlenih v industriji medtem ko se s kmetijstvom, ribištvom in gozdarstvom ukvarja 6 % prebivalstva. Kmetijstvo zaposluje približno 5 % delavne sile, kar je majhna številka, če jo primerjamo z drugimi tranzicijskimi državami (države Vzhodne Evrope). V predelovalnih industrijah dela petina ljudi v lahki industriji, enako število tudi v lesni in papirni industriji. 16 % ljudi je zaposlenih v živilski industriji, 12 % v kovinski industriji itd.

Približno 92 % estonske delovne sile predstavljajo zaposleni delavci, delež samozaposlenih znaša 5 %. Število privatnih podjetnikov z plačanimi zaposlenimi je 16 tisoč kar znaša 3 % populacije.

Približno 44 % estonske delavne sile je našlo delo v Talinu ali okolici. Z razliko od drugih držav ima Estonija velik delež zaposlenih žensk.

Nezaposlenost

Z gospodarskimi reformami je mnogo ljudi izgubilo službo, obenem pa so bila ustvarjena tudi nova delovna mesta. Kljub temu je brezposelnost začela naraščati in v letu 2000 je bilo brezposelnih že 13,6 % ljudi. Zdaj se brezposelnost znižuje in se vrti okrog 10 %. Kot povsod po svetu tudi v Estoniji, mladi težko pridejo do služb. Problem predstavlja obvladanje jezika in zaradi tega je opazen večji delež brezposelnosti med rusko govorečim prebivalstvom. Tisti, ki iščejo službo se v zadnjem času priseljujejo v mesta, ki nudijo več možnosti za zaposlitev.

Nezaposlenost se je začela zviševati v mestih, medtem ko se je na podeželju zmanjšala. Kar precejšen delež zaposlenih ljudi v vaseh in manjših mestih – cestni delavci, gozdarji – delajo daleč od svojih domov. Nezaposlenost med moškimi, ki je bila nekdaj visoka, se zmanjšuje zaradi gradenj cest itd. kjer se zaposlujejo nekdanji kmetje… Poznamo več vzrokov za nezaposlenost, večina je povezana z pomanjkanjem izobrazbe. Starejši ljudje trpijo pomanjkanje različnih novih veščin, ljudje niso pripravljeni presedlati na novo področje ali pa prestati ustrezno izobraževanje – urjenje, izobraževanje je pogosto predrago za nezaposleno osebo. Veliko število nezaposlenih je povezano z pomanjkanjem usposobljene delavne sile – vzrok zakaj približno 20 % podjetnikov ne more povečati svoje proizvodnje.

Plače in drugi prihodki[uredi | uredi kodo]

Povprečna plača v Estoniji znaša 430 evrov kar je malo v primerjavi z razvitimi državami. Plače so sicer rasle zelo hitro.Npr. leta 1992 je bila povprečna plača v Estoniji 350 evrov. Plače so najbolj pomemben vir prihodkov estonskih družin (približno 65 %), sledijo pokojnine (18 %) in različne ugodnosti (7 %). Individualno delo (predvsem kmetijstvo) da 5 % celotnega prihodka. Povprečna pokojnina v Estoniji znaša 125 evrov kar je 40 % povprečne estonske plače.

Cene in inflacija[uredi | uredi kodo]

Čeprav so povprečne cene v Estoniji v primerjavi z razvitimi državami nižje, so ene višjih med državami Vzhodne in Srednje Evrope. Današnje razlike niso tako drastične – storitve v Estoniji so relativno poceni toda cena mnogih dobrin je primerljiva z evropskim povprečjem. Obenem obstaja blago, ki ima nižjo ceno od blaga v Latviji in Litvi, kjer so drugače cene nižje.

Največji skok cen je bil v času ko so se začele izvajati gospodarske reforme. Drugi razlog pa je bilo pomanjkanje blaga, kot posledica prekinitve starih proizvodnih stikov. Danes je možno zaznati padanje rasti cen ( v letu 2003 je bila inflacija 1.3 %, kar je manj kot v EU – 2 % ).

Zunanja trgovina[uredi | uredi kodo]

Izvoz

33 % izvoza predstavljajo storitve ( transportne in turistične storitve ). Pomembno vlogo v transportu igra pomorski promet – prevoz turistov ter blaga.

Raznolikost izvoženega blaga je precejšnja – od hrane do elektronskih izdelkov. Velik del blaga izvoženega iz Estonije je izdelanega doma tudi tako, da druga podjetja dobavljajo surovine oz. sestavne dele ( podizvajalci ). Stroji in tehnična oprema igrajo najpomembnejšo vlogo v estonskem izvozu. Sledi les in različni izdelki izdelani iz lesa ( papir, pohištvo, lesene hiše… ). Estonija izvaža tudi kovinske izdelke, kemične proizvode, različne izdelke lahke industrije (obleke, obutev), hrano in gradbeni material.

Ko se je Estonija osamosvojila, je preusmerila svoje gospodarske stike iz Vzhoda na Zahod Evrope. Prvi gospodarski stiki so bili vzpostavljeni s švedskimi in finskimi podjetji. Trgovina z Latvijo in Litvo ni bila tako aktivna zaradi podobne strukture gospodarstva, kot posledica sovjetskega gospodarskega sistema tako, da te tri države niso imele s čim trgovati. Skozi čas je Estonija oblikovala tesnejše stike s podjetji Zahodne Evrope.

Finska in Švedska držita pomembno pozicijo v estonskem izvozu. Pomemben delež izvoza pa gre tudi v druge evropske države, še posebej v Nemčijo, VB, Dansko in Nizozemsko. Tehnični izdelki ter stroji določajo glavni delež blaga izvoženega v Finsko, Švedsko in Nemčijo.

Vloga Rusije v estonskem izvozu je zanemarljiva in predstavlja samo 4 % vsega izvoza. Eno tretjino izvoza predstavljajo kemični izdelki, 1/5 predstavljajo prevozna sredstva (vozila kupljena od Estonije). Pomemben del izvoza v Rusijo so tudi visoko kvalitetna goriva, tehnični izdelki ter stroji. V Ukrajino izvozi Estonija približno 1,8 % vsega svojega izvoza (večinoma ribji izdelki).

Približno 7 % estonskega izvoza gre v Litvo in približno 4 % v Latvijo. Od Estonije dobita živilske izdelke, kemične izdelke, kovine in kovinske izdelke, tehnične izdelke, obleke ( Latvija ) ter tudi elektriko ( Litva ).

Uvoz

Odstotek storitev v uvozu Estonije znaša 1/5 celotnega uvoza. Različne transportne in turistične storitve so najpomembnejše v uvozu. Transportne storitve so v večji meri odvisne od konkurence ter gospodarskega razvoja medtem ko npr. estonski letalski prevoznik zmanjšuje pomen drugih letalskih prevoznikov iz tujine.

Estonija uvaža različno tehnično opremo, stroje, vozila, ki dosegajo visok odstotek v uvozu Estonije. Pomemben delež dosega tudi najrazličnejši surov material ( kovine, les, gorivo… ). Estonija uvaža tudi vse druge vrste potrošniških dobrin oz. blaga, obleke, gospodinjske aparate ter domačo elektroniko (doma ne proizvajajo). Z raznovrstnostjo estonskega gospodarstva se je uvoz najrazličnejšega blaga precej zmanjšal toda pogosto so cene izdelkov, ki so izdelani v Estoniji dražji od uvoženih izdelkov.

Večina izdelkov Estonija uvaža iz Evropske Unije ( Finska ). Veliko finskih podjetij je razširilo svoje poslovanje v Estonijo zato veliko blaga in surovin pride iz Finske. Razen Rusije in Ukrajine, Estonija blago uvaža tudi iz Belorusije in držav Centralne Azije. Uvoz goriv iz Rusije počasi a vztrajno pada in je zdaj padel že na 30 %. Obenem pa se je povečal uvoz lesa, prevoznih sredstev (vlaki...), kovin in kemičnih izdelkov.

Namesto Rusije zdaj dobiva Estonija večina goriv iz Latvije, kjer obratuje rafinerija. Latvija zalaga Estonijo tudi z različnimi prehrambnimi izdelki in kemičnimi izdelki medtem ko Litva prispeva les ter različne tehnične izdelke in stroje.

Naravno-geografske značilnosti[uredi | uredi kodo]

Lokacija[uredi | uredi kodo]

Estonija leži na severu Evrope, na vzhodni obali Baltiškega morja ter na prehodu iz celinskega v oceansko podnebje. Zahvaljujoč Severno-Atlantskemu toku ima Estonija dosti bolj milo podnebje kot pa na primer Severna Amerika.

Estonija je majhna država. Površje ( 45.227km2 ) je podobno nizozemskemu, medtem ko je število prebivalcev precej manjše v primerjavi z Nizozemsko ( 1.439.197 ljudi leta 2000 ). Estonija ima naslednje sosede: Rusijo na vzhodu, Latvijo na jugu, Švedsko na zahodu in Finsko na severu. Skupna dolžina celotne meje je 645 km, polovica jih poteka ob rekah. Estonija ima kopensko mejo samo z Rusijo in Latvijo s preostalimi pa ima dogovorjeno mejo na morju.

Estonija ima dober politično-geografski položaj saj jo obkrožajo svetovne velesile. To sta Rusija in Nemčija. Z vidika ekonomske - gospodarske geografije Estoniji njena lega ob Baltskem morju prinaša pomorsko povezavo z drugimi državami, še posebej pa z baltskimi. Ekonomsko gospodarski položaj Estonije se je sčasoma spreminjal. Estonija je že postala članica Evropske Unije, zato so njene gospodarske partnerice predvsem države, ki so članice EU. Povezava z ostalimi Baltskimi državami je postala sekundarnega pomena.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Estonija leži kot smo že omenili na prehodu iz celinskega v oceansko podnebje. Na estonsko podnebje najbolj vpliva Atlantski ocean, ki navsezadnje vpliva na podnebje celotne Evrope. Aktivni cikloni v severnemu delu Atlantskega oceana ( Islandski minimum ) povzročajo, da je vreme v Estoniji spremenljivo, pogosti pa so tudi močni vetrovi in nihanje temperatur. Zahodni vetrovi prinašajo vlažen zrak globoko v notranjost kontinenta. Pozimi povzročajo toplejše vreme, poleti pa povzročajo nekoliko milejše vreme.

V Estoniji prevladujejo zmerne oceanske in celinske zračne mase. Celinske zračne mase so bolj pogoste v drugi polovici zime, spomladi ter v prvi polovici poletja. Do vdora suhih in mrzlih polarnih zračnih mas prihaja redkeje, večinoma jeseni ter pozimi.

Glavni razlog za razlike v temperaturah med različnimi regijami v Estoniji je Baltiško morje. Pozimi povzroča, da so obalni predeli toplejši od tistih v notranjosti države. Povprečna temperatura v januarju je od –6oC do -7oC v notranjosti in vzhodu Estonije, medtem ko je na zahodu Estonije povprečna temperatura -2oC. Najhladnejši mesec je februar.

Spomladi se notranjost segreje hitreje od obalnih predelov zato so le ti hladnejši od ostalih predelov v Estoniji. Razlike v povprečni temperaturi v maju presegajo 3.5oC. Poleti so te razlike zanemarljive. Povprečna temperatura se poleti giblje nekje med 16oC in 17.4oC. Najhladnejša območja so v višavjih, najtopleje pa je recimo v okolici mesta Pärnu na zahodu države. Jeseni se notranjost države ohlaja počasneje od obalnih predelov.

Povprečna temperatura v Estoniji je nekje med 4.3oC in 6.5oC. Največjo temperaturo so izmerili leta 1992 in je znašala 35.6oC, najnižja temperatura pa je bila izmerjena leta 1940 in je znašala –45.5oC.

Povprečna hitrost vetra je v notranjosti Estonije 4 m/s medtem ko je ob obalnih predelih 6 m/s. Estonija leži na območju kjer je podnebje vlažno. Povprečna relativna vlažnost znaša 80-83 %. Višja je pozimi, najmanjša pa maja, ko znaša 70 %. Povprečna količina padavin v Estoniji se giblje med 550 in 800 mm. Obalni predeli so bolj namočeni od tistih v notranjosti države. Območja z več padavinami so v višjih predelih ter v pasu 30–60 km od obale.

Snežna obleka se obdrži v povprečju 75-135 dni. Najdlje na višavjih medtem ko najkrajši čas na otokih na vzhodu.

Relief[uredi | uredi kodo]

Estonsko površje je v večji meri ravninsko, kjer se višavja izmenjujejo z kotlinami in depresijami. Te reliefne oblike skupaj z obalnimi klifi predstavljajo značilnosti estonskega reliefa. Erozijska in akumulacijska višavja lahko razberemo:

  • erozijska višavja so večinoma nizka in prekrita s tanko plastjo kvartarnih kamnin
  • akumulacijska višavja so višja. Prevladujejo hribi in doline, ki so prekrite s kvartarnimi sedimenti

Višji predeli vsebujejo tudi visoke planote, ki so nahajajo na severu Estonije. Večinoma so visoke od 50 do 70m. V notranjosti teh planot so pogoste rečne doline ter kraške značilnosti. Visoko planoto Ugandi na jugu Estonije sestavlja peščenjak. V notranjosti planote so izdolbene stare rečne doline.

Nižavja, ki so visoka do 50 m je poplavilo Baltiško morje. Pokrivajo približno polovico estonskega ozemlja. Največja se nahajajo na zahodu Estonije. Estonska nižavja na zahodu so močvirnate planote, ki so visoke do 20m in so iz apnenca. Pärnu nižina je močvirnata. Sestavljena je iz peščenjakov. Ta nižavja se razširijo tudi na otočja na zahodu, kjer segajo do 20m nad morsko gladino. Obalna nižina na severu države je pas, ki je širok do 20 km. Območje vsebuje polotoke in zalive ter otoke. Nižine so prisotne tudi zahodno in severno od depresije jezera Peipsi in jezera Vortsjarv.

Depresije in doline so zlahka razpoznavne na severu Estonije, kjer ločujejo višje predele.Depresija Valga se nahaja med dvema višavjema in sicer Sakala in Karula. Depresija Hargla pa ločuje višavji Haanja in Karula.

V Estoniji so paleozojski sedimenti prekriti s kvartarnimi sedimenti. Paleozojske kamnine so značilne za obalne klife blizu morja ter za večja jezera in rečne doline. Vse te značilnosti so se formirale z erozijo rek, morij ter jezer v času pleistocenske poledenitve.

Estonsko površje vključuje reliefne oblike, ki so stare tudi več kot 300 milijonov let. Morje, ki je bilo razlog za nastanek paleozojskih sedimentov, se je umaknilo ob koncu devona. Pustilo je ravne planote oz. platoje, ki segajo od Finske do Rusije. Erozija, ki je kriva za depresije v osrednji Estoniji se je začela na začetku kenozoika in je trajala do pleistocenske poledenitve ( 2 milijona let nazaj ).

Pleistocenska poledenitev je znižala nekatere reliefne značilnosti. Približno 12 tisoč let nazaj je bila Estonija prekrita s Baltiškim jezerom. Približno 7000 let nazaj pa je prednik današnjega Baltiškega morja, preplavil obalna območja na severu in zahodu države. Ko se je led umaknil so se višavja in nižavja osvobodila ledu. Nižavja je led obrusil.

Relief oz. površje po ledeni dobi se precej razlikuje od površja pred ledeno dobo. Poleg erozijskih in akumulacijskih delavnosti ledu je pomembno še:

  • pred ledeno dobo se je gladina morja zvišala za 100m in prekrila površje zaradi česar je nastalo Baltiško morje ter zalivi
  • led je potisnil površje nekaj sto metrov nižje kot je bilo pred ledeno dobo. Ko se je led umaknil se je površje začelo spet počasi dvigati in se danes dviga za približno 3–5 mm na leto

Tla in rastje[uredi | uredi kodo]

Kvartarne kamnine vplivajo na značilnosti estonske pokrajine. So primarni izvor zemlje ter pomembno vplivajo na vodne značilnosti in kemično sestavo vode.

Kvartarne kamnine so se formirale po zadnji ledeni dobi. Debelina kvartarnih kamnin je na severu in osrednji Estonijo od 2–3 m medtem ko je na jugu od 5–10 m. Na apnenčastih planotah kvartarnih kamnin večinoma ni. Največjo debelino teh kamnin pa lahko zaznamo v starih rečnih dolinah. Po umiku ledu so bile kvartarne kamnine nižavij ustvarjene s pomočjo morja. V višavjih, ki niso bila pod vplivom morja so bile te kamnine ustvarjene z erozijo ali akumulacijo. Sedimenti, ki so nastali po poledenitvi so drugačnega izvora. Pesek in prod sta morskega izvora.

Prst se v Estoniji zelo razlikuje predvsem zaradi različnega materiala ter različnih vodnih razmer. V Estoniji lahko najdemo približno 10 vrst prsti, ki se med sabo razlikujejo po sestavi, lastnostih itd.

Apnenčaste rendzine je prisotna na severu in zahodu Estonije. Ta prsti vsebujejo veliko humusa in hranljivih snovi toda so precej skalnate in občutljive na sušo. Najpogostejše naravno raste na takih prsteh so gozdovi in travniki. Prizadevajo si, da bi take prsti bile čimbolj nedotaknjene s strani človeka.

Prodaste rendzine lahko prav tako najdemo na severu in zahodu države. Take prsti vsebujejo veliko humusa in hranljivih snovi ter precej apnenčastih kamnov. Take prsti so v Estoniji močno obdelane za razliko od prejšnjih prsti. Tam kjer pa je na teh prsteh še vedno naravno rastje, lahko najdemo gozdove in travnike.

Podzoli so prsti sive barve, ki jih najdemo v borovih gozdovih. V teh prsteh humus ni prisoten. Značilnost te vrste prsti je obstoj zeleno-belega eluvialnega horizonta ter pod njim rdeče-rjavega iluvialnega horizonta bogatega z aluminijem in železom.

Psevdoglejena tla so prisotna na jugu ter v osrednji Estoniji. Prisotnost omenjenih tal je odvisna od gline. Značilnosti teh prsti je sezonska stagnacija količine vode še posebej jeseni. Vsebujejo tudi humus vendar v majhnih količinah. Take prsti v Estoniji uporabljajo za obdelovanje. Tam kjer je še vedno prisotno naravno rastje pa rastejo gozdovi.

V Estoniji do tudi prsti za katere je značilen zeleno-moder horizont, ki je nastal v pogojih visoke vsebnosti vode v prsti. Na površju pa je horizont, ki vsebuje humus. Na teh prsteh rastejo borovi gozdovi. Take soli so nastale v apnenčastem okolju. Na zahodu države lahko na teh prsteh opazimo obdelovalne površine.

Šotne prsti zasedajo približno četrtino estonskega površja in se nahajajo tam kjer so močvirja. Te prsti so zgrajene iz 30 cm debele plasti šote pod šoto pa so podzoli.

Rečne prsti se pojavljajo na področjih, kjer vode poplavljajo. Dandanes je večina rek že zajezenih ali obdanih z nasipi tako, da so poplave redke in taka območja počasi izginjajo.

Vrhovi in pobočja hribov v Estoniji so prekriti z erozijsko prstjo, kjer je plast humusa izredno tanka zaradi erozije ali pa sploh ni prisotna.

Vodovje[uredi | uredi kodo]

V Estoniji je veliko rek. Poleti v mnogih rekah voda izhlapi, spomladi pa so pogoste poplave (poplavlja reka Emajõgi, reka Kasari...). Reka Emajõgi, ki povezuje dve največji jezeri je edina reka v Estoniji, ki je plovna po celotni dolžini prav tako je tudi najdaljša (209 km). Najdaljša reka v osrčju Estonije se imenuje Pärnu in je dolga 153 km (3. najdaljša reka v Estoniji). 2. najdaljša reka pa je Võhandu in je dolga 159 km.V Estoniji je približno 1200 naravnih jezer, ki imajo površino večjo od enega hektarja. Večina jezer se je izoblikovala v času, ko se je topil celinski led. Veliko se jih nahaja v višavjih na severu Estonije, na nizkih obalah na zahodu države (morenska pokrajina) - za morensko pokrajino so značilna močvirja (približno 20.000 močvirij, barja in plitva jezera. Danes je v Estoniji približno 150 umetnih jezer. Z namenom spreminjanja pokrajine nastajajo vedno nova umetna jezera.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Estonija je razdeljena na 15 glavnih administrativnih podenot, imenovanih okrožje (estonsko maakond, množina maakonnad):

Politika Estonije[uredi | uredi kodo]

Vlada Estonije[uredi | uredi kodo]

Seznam vlad Estonije

Predsedniki Estonije[uredi | uredi kodo]

Volitve v Estoniji[uredi | uredi kodo]

Volitve pred 1940[uredi | uredi kodo]

Volitve od 1989[uredi | uredi kodo]



Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]