Operacija Barbarossa

Operacija Barbarossa
Del Druga svetovna vojna
Datum 22. junij 1941 – december 1941 Prizorišče Poljska, Belorusija, Ukrajina, Moldavija, Litva, Latvija, Estonija, Rusija Rezultat začasna zmaga sil osi
Udeleženci
Tretji rajh Romunija Finska Italija Madžarska Slovaška NDH	Sovjetska Zveza
Poveljniki
Adolf Hitler Franz Halder Wilhelm Ritter von Leeb Fedor von Bock Gerd von Rundstedt Ion Antonescu Giovanni Messe Italo Gariboldi Carl Gustaf Emil Mannerheim	Stalin Georgiy Zhukov Aleksandr Vasilyevskiy Semyon Budyonny Kliment Voroshilov Semyon Timoshenko Markian Popov Fyodor Kuznetsov Dmitry Pavlov† Ivan Tyulenev
Moč
~3.9 milijonov vojakov, 3,600 tankov, 4,389 letal	~3.2 milijonov na začetku ( pozneje 5 milijonov ) 12-15,000 tankov, 35-40,000 letal
Žrtve
918,000 mrtvih in ranjenih . 2,093 letal 2,758 tankov	okoli 802,191 mrtvih, izgube 3.000.000 in okoli 3,300,000 ujetih. 21,200 letal 20,500 tankov

Operacija Barbarosa je bilo kodno ime za invazijo oboroženih sil Sil osi na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941.

V nedeljo, 22. junija 1941, se je zgodaj zjutraj brez vojne napovedi začela operacija Barbarossa ali napad na Sovjetsko zvezo. Nemška letala so napadla sovjetska letališča in že v prvem naskoku večino uničila. V tek se je pognala trimilijonska armada, 150 nemških divizij in 37 divizij, sestavljenih iz Italijanov, Romunov, Madžarov ter Fincev.

Nemške sile so bile razporejene v 3 armadne skupine:

• Armadna skupina sever, ki je imela osnovno nalogo da zavaruje ruska pristanišča v Baltskem morju in vzpostavi kopensko povezavo s Finsko.
• Armadna skupina center je imela za osnovni cilj uničenje jedra ruske Rdeče armade in ob uspešnem napredovanju zavzetje živčnega in komunikacijskega centra Rusije Moskvo.
• Armadna skupina jug je imela za osnovno nalogo prodor do kavkaških naftnih polj, kar naj bi zagotovilo popolno avtonomijo nemške industrije.

Že prvi dan napada je padel Brest-Litovsk, najpomembnejša udrdba na osrednjem delu fronte, odpor sovjetske vojske je bil slabo voden in organiziran. Prodor je bil tako silovit, da so nemške tankovske enote daleč za sabo puščale cele sovjetske divizije, ki jih je pozneje obkoljevala pehota. Odrezani so se vdajali ogromni deli Rdeče armade. Zmeda je bila tudi zaradi sporazuma s Hitlerjem neznanska. Napadene sovjetske enote so, denimo, spraševala višja poveljstva, kaj naj storijo, ker streljajo na njih. Do konca septembra, ko je odpor postal bolj organiziran in učinkovit, je Sovjetska zveza utrpela izjemno hude izgube. Kljub temu je napad najprej zastal na osrednjem delu fronte, medtem ko so na jugu nadaljevali prodor, ki se je ustavil šele na vzhodnih mejah Ukrajine. Tu so Nemce marsikje sprva pričakali kot osvoboditelje izpod Stalinove tiranije. Toda zaradi zelo grobega ravnanja s prebivalstvom so Sovjeti sprejeli vojno kot domovinsko vojno. Tudi Stalinov primež je popustil. Ko je prvič po napadu javno spregovoril, je ljudi ogovoril z »bratje in sestre« in ne s »tovariši«, dovolil je verske obrede, oficirjem je vrnil privilegije in časti, ki jih ni bilo od revolucije naprej. Poleg tega je pozval komuniste v sovražnem taboru in okupiranih državah, naj pomagajo prvi državi socializma. Jeseni 1941 je Hitler po kratkem zastoju sprožil nov napad, ki je trajal do decembra. Nemške in finske enote so obkolile Leningrad, na osrednjem delu fronte pa so Nemci že videli vodni stolp Himke v Moskvi. Dlje niso prišli, tako zaradi vedno hujšega odpora kot zaradi zime, kakršne niso bili vajeni. Cena je bila visoka, Hitler je izgubil četrtino svoje armade. Teh izgub ni mogel nadomeščati, medtem ko je Stalin svoje izgube nadomeščal v razmerju ena proti pet. Tako je Stalin iz Kremlja v začetku decembra 1941 sprožil pri že na pol izpraznjeni Moskvi veliko protiofenzivo, ki je trajala vse do pomladi 1942. V protiofenzivi so bile ponekod Nemške enote potisnjene nazaj za 150 do 200 kilometrov.

Zunanje povezave (v angleščini)

• Relationship between the campaigns in the Balkans and the invasion of Russia and associated timeline on a US Army website
• Multimedia map—Covers the invasion of Russia including Operation Barbarossa
• Operation Barbarossa—Detailed analysis of the operation by author Bevin Alexander.
• Central Intelligence Agency, Office of Current Intelligence. The Soviet History of World War II, 28 October 1959.

Portal Vojaštvo