Madžari
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Madžari so ugrofinski narod, katerega pripadniki večinoma živijo na področju današnje Madžarske, kjer jih po oceni iz leta 2001 živi okrog 9.416.000. Pomembnejše madžarske manjšine so še:
- v Romuniji - 1.400.000
- na Slovaškem - 520.500
- v Srbiji - 293.000
- v Ukrajini - 170.000
- v Avstriji - 25.884 (popis 2001[1])
- na Hrvaškem - 16.500
- na Češkem - 14.600
- v Sloveniji - 6.243 (popis 2002[2])
[uredi] Zgodovina
[uredi] Madžari v srednjem veku
Madžari so bili nomadsko ljudstvo ugrofinskega izvora s prvotno domovino ob južnem Uralu. Odtod so se najprej preselili na področje južne Rusije in Ukrajine ter se naposled za stalno naselili v Panonski nižini. Nižina je ustrezala njihovemu nomadskemu življenju in je bila po frankovsko-avarskih vojnah tudi nenaseljena.
V pisnih virih se Madžari prvič omenjajo leta 862, ko pričnejo ogrožati meje vzhodnega frankovskega kraljestva.
Po zaslugi svojih hitrih in gibčnih konj so prodrli daleč na zahod. To so bili predvsem roparski pohodi, saj so namensko napadali podeželje in tam nezaščitene cerkve in samostane, za katere so kmalu ugotovili, da so nezavarovana skladišča premoženja (zlati sakralni predmeti,...)
Tako so v letih 926 in 937 napadli zahodno frankovsko državo, enkrat pa so prodrli celo do Španije.
Njihove prodore je zaustavil Henrik Saški, ki jih je premagal leta 933 v bitki pri Anstrutu. Potem so se naselili na prostranem območju panonske nižine, kjer živijo še danes.
[uredi] Viri in opombe
- ^ Bevölkerung 2001 nach Umgangssprache, Staatsangehörigkeit und Geburtsland. Statistik Austria.
- ^ Prebivalstvo po narodni pripadnosti, Slovenija, popisi 1953, 1961, 1971, 1981, 1991 in 2002. Statistični urad RS.
- László Kontler, Tisočletje v Srednji Evropi : madžarska zgodovina. Ljubljana, 2005.
 |
Ta članek s področja sociologije je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
