Ugrofinski jeziki

Ugrofinski jeziki so skupina jezikov, ki skupaj s samojedskimi jeziki tvorijo uralsko jezikovno družino. Govorijo se v Severni Evropi (baltsko-finski jeziki, samijski jeziki), Srednji Evropi (madžarščina), povolških in oburalskih predelih Rusije (mordvinščina, marijščina, permijski jeziki) in zahodni Sibiriji (hantijščina in mansijščina).

Razdelitev

Ugrofinski jeziki se delijo v dve temeljni veji:

1. finsko-permijska veja:

• finsko-povolška podveja:
  
  • finsko-samijska podpodveja:
    • baltsko-finski jeziki: finski, estonski, karelski, livonski, vepsijski, votski, ingrijski
    • samijski jeziki
  • mordvinska jezika: erzjanski, mokšanski
  • marijski jezik
  • izumrli ugrofinski jeziki nejasnega položaja: muromski, merjanski, meščerski
• permijska podveja:
  

  permijski jeziki: udmurtski, komi-zirjanski, komi-permjaški

2. ugrijska veja:

• madžarski jezik
• obsko-ugrijska jezika: hantijski, mansijski

Pisava

Finski, estonski, karelski, livonski, vepsijski, votski, ingrijski, samijski in madžarski jezik so pisani v latinici, ugrofinski jeziki v Rusiji pa uporabljajo prilagojeno cirilico.

Komijski jezik je v 14. stoletju uporabljal edinstveno pisavo, imenovano Abur, ki jo je sestavil ruski pravoslavni misionar Stepan Hrap. Za redke ohranjene zapise v tej pisavi se uporablja tudi izraz staropermijski jezik.

Število govorcev

Več kot milijon govorcev imajo madžarščina, finščina, estonščina in mordvinščina. Drugi ugrofinski jeziki imajo manj govorcev. Mnogi tudi spadajo med ogrožene in so skoraj izumrli (npr. livonščina, votščina in ingrijščina).

Zunanje povezave

• Finno-Ugric Peoples Database
• Information Centre of the Finno-Ugric Peoples