Uralski jeziki
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Uralski | |
|---|---|
| Govorno področje: | Vzhodna in Severna Evropa ter Severna Azija |
| Število maternih govorcev: | 25 milijonov (manjkajoč datum) |
| Jezikovna družina |
Sporno
|
| Jezikovne kode: | |
| ISO 639-3 | – |
Uralski jeziki so jezikovna družina, ki vsebuje okoli 35 jezikov [1] in šteje približno 25 milijonov govorcev. Najbolj zastopani uralski jeziki so madžarščina, finščina, estonščina, marijščina in udmurtščina. Države z največjim številom govorcev uralskih jezikov so Estonija, Finska, Madžarska, Rusija, Norveška, Romunija, Srbija, Slovaška in Švedska.
Pradomovina teh jezikov naj bi bilo Uralsko gorovje, odtod tudi ime jezikovne skupine. Danes sicer najdemo uralske jezike na obeh straneh gorovja.
Pojem ugrofinski jeziki se pogosto uporablja kot sinonim za uralske jezike, čeprav ugrofinski jeziki ne vključujejo samojedskih jezikov.[2]
Reference [uredi]
- ^ Language family tree of Uralic on Ethnologue
- ^ Tommola, Hannu (2010). "Finnish among the Finno-Ugrian languages". Mood in the Languages of Europe. John Benjamins Publishing Company. Str. 155. ISBN 9027205876. http://books.google.com/books?id=o3L8oKcbZtoC&pg=PA511&dq.
