Uralski jeziki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Uralski jeziki
Geografska
porazdelitev:
Vzhodna, Srednja in Severna Evropa, Severna Azija
Lingvistična klasifikacija: Sporno
Prajezik: Proto-Uralski
Podrazdelitve:
Ethnologue koda: 17-1083
ISO 639-5: urj
Fenno-Ugrian languages.png
Zemljevid uralskih jezikov

Uralski jeziki so jezikovna družina, ki vsebuje okoli 35 jezikov [1] in šteje približno 25 milijonov govorcev. Najbolj zastopani uralski jeziki so madžarščina, finščina, estonščina, marijščina in udmurtščina. Države z največjim številom govorcev uralskih jezikov so Estonija, Finska, Madžarska, Rusija, Norveška, Romunija, Srbija, Slovaška in Švedska.

Pradomovina teh jezikov naj bi bilo Uralsko gorovje, odtod tudi ime jezikovne skupine. Danes sicer najdemo uralske jezike na obeh straneh gorovja.

Pojem ugrofinski jeziki se pogosto uporablja kot sinonim za uralske jezike, čeprav ugrofinski jeziki ne vključujejo samojedskih jezikov.[2]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Language family tree of Uralic on Ethnologue
  2. ^ Tommola, Hannu (2010). "Finnish among the Finno-Ugrian languages". Mood in the Languages of Europe. John Benjamins Publishing Company. str. 155. ISBN 9027205876.