Srbija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Република Србија
Republika Srbija
Republika Srbija
Zastava Srbije Grb  Srbije
Grb
HimnaBože pravde
Bog pravice

Lega Srbije
Lega Srbije na Evropski celini
Glavno mesto Beograd
Uradni jeziki srbščina 1
Priznani regionalni jeziki madžarščina, hrvaščina, slovaščina, romunščina,
rusinščina 2
Upravljanje parlamentarna republika
 -  predsednik: Tomislav Nikolić
 -  predsednik vlade: Ivica Dačić
Ustanovitev
 -  nastanek: 8. stoletje 
 -  prva združena država: okoli 800 
 -  neodvisnost: 1185 
 -  ustanovitev kraljestva: 1077 (Duklja)
1217 (Raška
 -  ustanovitev cesarstva: 1346 
 -  izguba neodvisnosti
   od Osmanskega cesarstva:

1459 
 -  prva srbska vstaja: 15. februar 1804 
 -  prva ustava: 15. februar 1835 
 -  mednarodno priznanje: 1878 
Površina
 -  skupaj: 88,361 km² (113.
 -  voda (%): 0,13
Prebivalstvo
 -  štetje 2011: 7,243,007 (brez Kosova)ref>Census.gov (2013). "Country Rank. Countries and Areas Ranked by Population: 2013". U.S. Department of Commerce. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-05-09. Pridobljeno dne 2013-05-09. </ref> 
BDP (PKM) ocena 2007
 -  skupaj: 54,310 milijarde USD (72.)
 -  na prebivalca: 7234 USD (89.)
Gini (2007) 0,24 (nizek
HDI (1997) 0,801 (n/a)
Valuta srbski dinar (RSD)
Časovni pas CET (UTC+1)
Vrhnja domena (TLD) .rs (.yu)3
Klicna koda +381
1 Po sprejemu nove ustave čaka na odobritev poleg uradne srbske cirilične pisave tudi srbska latinica.
2 Uradni jeziki Vojvodine.
3 Od septembra 2006 je uradna pripona spletnih domen .rs, do septembra 2009 pa se še vedno uporablja tudi domena .yu.

Repúblika Sŕbija (srbsko Република Србија / Republika Srbija) je kontinentalna država, ki leži na Balkanskem polotoku in v srednji Evropi (Panonska nižina).

V Republiko Srbijo spada tudi avtonomna pokrajina Vojvodina. Do 17. februarja 2008 je pod avtonomno pokrajino Srbije spadalo tudi Kosovo, ki pa je na ta dan razglasilo neodvisnost, ki ga Srbija in ZN ne priznavata.

Republika Srbija je opredeljena kot demokratična država srbskega naroda in vseh drugih državljanov, ki živijo v Srbiji. Država temelji na demokratičnih temeljih, tržni ekonomiji, človekovih pravicah in vladavini prava.

Srbija na severu meji na Madžarsko, na vzhodu na Romunijo in na Bolgarijo, na jugu na Republiko Makedonijo in na Kosovo, na zahodu pa na Črno goro, Hrvaško in na Bosno in Hercegovino.

Srbija je bila od konca prve svetovne vojne večino časa sestavni del skupne države z večino balkanskih Južnih Slovanov, najprej v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je kasneje preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo, za tem pa v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Po razpadu SFRJ je Srbija postala del Zvezne republike Jugoslavije in kasneje del državne skupnosti Srbije in Črne gore. Od 5. junija 2006 je Srbija kot naslednica državne skupnosti Srbije in Črne gore ponovno postala suverena in neodvisna država.

Glavno mesto je Beograd s skoraj 2 milijonoma prebivalcev, je administrativno, kulturno in gospodarsko središče Srbije.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Geografija Srbije.

Srbija leži na ]] – jugovzhodna Evropa (približno 80 % ozemlja) in v Panonski nižini - osrednja Evropa (približno 20 % ozemlja). Glede na podnebne in geografske značilnosti se jo uvršča tudi med sredozemske države. Skupna dolžina državnih meja z državami sosedami je 2.027 km. Dolžina meja s posamezno državo sosedo pa je: Albanija 115 km, Bosna in Hercegovina 302 km, Bolgarija 318 km, Hrvaška 241 km, Madžarska 151 km, Republika Makedonija 221 km, Črna gora 203 km, Romunija 476 km.

Severni del Republike prekriva ravnina, južni deli pa so bolj razgibani in gorati. Na tem delu države leži tudi 15 gorskih vrhov ki so višji od 2000 metrov, najvišji vrh pa je Đeravica (na Prokletijama) z višino 2656 metrov.

Gorski relief Srbije ima veliko kanjonov in pečin (Resavska pečina, Ceremošnja, Risovača), lepoto te narave pa še povečujejo zaščiteni in ohranjeni gozdovi, v njih pa prebiva veliko endemitskih živali, veliko je tudi voda, potokov, pašnikov itd.

Srbija ima 5 narodnih parkov: Đerdap, Kopaonik, Tara, Šar in Fruška gora. Vsi narodni parki imajo zelo visoke klimatske in zdravstveno-rekreativne vrednosti.

Hidrologija[uredi | uredi kodo]

Večji del Srbije spada v povodje Donave (81.261 km², 92 %), katere tok v dolžini 588 kilometrov teče na severu Srbije. Poleg Donave so plovni tudi njeni pritoki: Sava (206 km), Tisa (168 km) in delno tudi Velika Morava (celoten tok 185 km). Del južnih srbskih voda se izliva v povodje rek Beli Drim in Radike na Kosovu (4.500 km², 5 %), ki se izlivata v Jadransko morje. Povodja rek Pčinja, Lepenac in Dragovštica na jugovzhodu Srbije se izlivajo v Egejsko morje (2.650 km², 3 %). Ostale velike reke so Zahodna Morava (308 km), Južna Morava (295 km), Ibar (272 km), Drina (220 km) in Timok (202 km).

Đerdapski kanjon

Največje jezero v Srbiji je akumulacijsko Đerdapsko jezero z 163 km² (z romunskim delom 253 km²). Največje naravno jezero je Belo jezero v Vojvodini s površino 25 km². Ostala pomembnejša jezera so še Vlasinsko jezero in jezero Perućac. Največji rečni otok je otok na Donavi pri Kostolcu s površino 60 km².

Največji slap v Srbiji je Jelovarnik (71 metrov) na Kopaoniku. Največji in najdaljši kanjon v Srbiji in hkrati tudi v Evropi je Đerdap na Donavi.

Podnebja[uredi | uredi kodo]

Srbija leži na Balkanskem polotoku, ki je obkrožen s toplimi morji (Jadransko, Egejsko, Črno), na severu pa se naslanja na evropsko celino. Poleg tega na podnebje Srbije močno vpliva relief. Na severu prevladuje celinsko podnebje, ki prehaja v zmerno-celinsko na jugu, v višjih legah pa je gorsko podnebje. Zime v Srbiji so kratke, hladne in snežne, poletja pa topla. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa julij. Najnižja izmerjena temperatura v Srbiji je –39,5 °C (13. januara 1985 v naselju Karajukića Bunari na Pešteru), najvišja pa 44,9 °C (24. julija 2007 v Smederevski Palanki).[1] Povprečna letna temperatura v Srbiji je 10.9 °C (predeli pod 300 m.n.m.), 10 °C (300–500 m.n.m.), 6 °C (1000–1500 m.n.m.), 3 °C (nad 1500 m.n.m.).[1] Povprečna letna količina padavin je 896 mm. Največ padavin pade junija in maja, najbolj suha meseca pa sta februar in oktober.

Najpomembnejši vetrovi v Srbiji so:

  • košava (hladen in suh veter na severu Srbije)
  • severac (hladen in suh severni veter)
  • moravac (hladen in suh veter značilen za dolino Morave)
  • južni veter (topel in suh, piha z juga doline Morave)
  • jugozahodnik (topel in vlažen, prihaja z Jadrana in doseže zahodno Srbijo)

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Srbije.
Europe 814.jpg
Zgodovina Srbije
Samostan Manasija, zadužbina despota Stefana Lazarevića.
Samostan Ravanica, zadužbina kneza Lazara.
Samostan Gračanica.

Prvi podatki o srbski državi so iz sedmega stoletje, ko je Srbiji vladala dinastija Vlastimirović. Vodja najznamenitejše srednjeveške srbske države, imenovane Raška je bil Veliki župan Stefan Nemanja, srbski vladar iz 12. stoletja iz dinastije Nemanjić. Srbska srednjeveška država je bila pod velikim političnim in kulturnim pritiskom Bizantinskega cesarstva. Leta 1217, tekom vladavine Stefana Prvovenčanega, postane Srbija neodvisna kraljevina, svoj vrhunec pa doseže leta 1346 pod vladavino Stefana Dušana, ki se tudi proglasil za „Cara Srba i Grka“ (Carja Srbov in Grkov). Turki so porazili srbsko plemstvo leta 1389 v bitki na Kosovskem polju, dokončno pa so jo zavzeli, ko je leta 1459 padla Smedereva. Med leti 1459 in 1804 je bila Srbija pod neposredno vladavino Osmanskega cesarstva, čeprav le v krajših intervali, najdaljši je bil od 1718 do 1739. Habsburška monarhija je imela pod nadzorom le večji del osrednje Srbije.

Leta 1804 so Srbi, pod vodstvom Đorđa Petrovića, ki so ga klicali Karađorđe (Črni Đorđe), organizirali upor in tako so leta 1815 so dobili avtonomno srbsko kneževino. Od 1813 do 1882 so srbsko državo vodili knezi, od leta 1882 pa kralji dinastije Obrenović. Prvo ustavo je Srbija dobila 15. februarja leta 1835 (Sretenjska ustava). Na Berlinskem kongresu leta 1878 je Srbija dobila mednarodno priznanje.

Srbi na južnem Ogrskem so v sredini 19. stoletja dobili avtonomijo pod imenom Srbska Vojvodina.

Po Majskem preobratu 1903 in atentatu na kralja Aleksandra Obrenovića in kraljico Drago, je na oblast zopet prišla dinastija Karađorđević, potomci Karađorđa Petrovića. Za novega kralja pa je bil imenovan Petar Karađorđević. Po zmagah v balkanskih vojnah se Srbija zelo razširi na jug. Kljub velikim človeškim in materialnim izgubam je Srbija pomagala antantnim silam do zmage v prvi svetovni vojni.

1. decembra leta 1918 se je Srbija s Črno goro združila z Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, leta 1929 pa se je ta preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.

V drugi svetovni vojni je bila Srbija pod okupacijo Sil Osi, torej pod okupacijo nacistične Nemčije in njenih zaveznikov; Italije, Bolgarije, Madžarske, Albanije in marionetske pro-fašistične državne tvorbe imenovane Neodvisna država Hrvaška (NDH).

Po končani vojni leta 1945 Srbija, kot naslednica Kraljevine Jugoslavije, ustanovi državo pod imenom Demokratična federativna Jugoslavija, ki je bila pod vodstvom komunističnega režima na čelu z Josipom Brozom-Titom. To državo je sestavljalo 5 republik: Srbija, Hrvaška, Slovenija, Črna gora, Makedonija. Še istega leta (1945) se država preimenuje v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, leta 1963 pa se je država zopet preimenovala v Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo in dobila svojo šesto članico, Socialistično Republiko Bosno in Hercegovino.

Od leta 1992, ko razpade Socialistična federativna republika Jugoslavija, pa vse do leta 2003, je Srbija z Črno goro tvorila Zvezno Republiko Jugoslavijo. Leta 2003 je Srbija postala del Srbije in Črne gore. 21. maja 2006 je imela Črna Gora referendum, na katerem so se prebivalci Črne gore odločili za neodvisnost te države. Republika Srbija deluje kot neodvisna in suverena država. 17. februarja 2008 pa se je od Srbije de facto osamosvojila nekdanja srbska avtonomna pokrajina Kosovo, ki je takrat postala suverena država z glavnim mestom Priština.

Upravna razdelitev[uredi | uredi kodo]

Glavna članka: Regije Srbije in Okrožja Srbije.

Regije pred letom 2009[uredi | uredi kodo]

Pred oblikovanje statističnih regij leta 2009 sta bili v ustavi Republike Srbije določeni 2 avtonomni pokrajini:

Ostala Srbija, ki ni bila vključena v pokrajini, se je imenovala Centralna Srbija, ki pa ni bila posebna administrativna enota, temveč je bila pod neposredno upravo republike.

Regije po letu 2009[uredi | uredi kodo]

Julija 2009 je vlada Republike Srbije sprejela zakon, s katerim je Srbija razdeljena na sedem statističnih regij:

  • Vojvodina
  • Beograd
  • Zahodna regija
  • Vzhodna regija
  • Centralna regija
  • Južna regija
  • Kosovo in Metohija

Oblikovanje novih regij pomeni, da Centralna Srbija, ki je pred tem predstavlja neko obliko statistične regije, praktično ne obstaja več oziroma je razdeljena na 5 novih statističnih regij.

Upravna okrožja[uredi | uredi kodo]

Srbija je razdeljena na 29 okrožij in območje mesta Beograd. Na področju avtonomne pokrajine Vojvodine je 7 okrožij, medtem ko je na področju centralne Srbije 17 upravnih okrajev in ozemlja mesta Beograd. Vsako upravno okrožje je sestavljeno iz več občin, občine pa so sestavljene iz mestnih skupnosti.

Mesta[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Seznam mest v Srbiji.

V celotni Srbiji je 6,167 naselij.

V Srbiji je skupno 24 mest in glavno mesto Beograd, ki ima poseben status. Ta mesta so:

Mesta Beograd, Novi Sad, Kragujevac in Niš so razdeljena na 2 ali več mestnih občin, druga mesta pa so organizirana kot celota.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Demografija Kosova

Po popisu leta 2002, ki ne vključuje Kosova, ima Srbija 7.498.001 prebivalcev, od tega jih kar 52 % živi v mestih.

Odstotek pismenih prebivalcev je 96,4 % (moški 98,9 %, ženske 94,1 %).

Stopnja rojstev je 1,78 otroka v povprečju na vsako žensko. Povprečna dolžina življenja je 74 let (moški 71, ženske 76).

Etnične skupine[uredi | uredi kodo]

V večini so Srbi z 82,86 % prebivalcev , sledijo Madžari 3,91 %, Bošnjaki 1,82 %, Romi 1,44 %, Jugoslovani 1,08 %, Hrvati 0,94 %, Črnogorci 0,92 %, Albanci 0,82 %, zatem pa sledijo še Slovaki, Vlahi, Romuni, Makedonci, Bolgari, Bunjevci, Rusini, Ukrajinci, Slovenci, gorani, Nemci, Rusi, Čehi, Turki in drugi.

Prebivalstvo Srbije (brez Kosova) leta 2002
Srbi
  
82.86%
Madžari
  
3.91%
Bošnjaki
  
1.82%
Romi
  
1.44%
Jugoslovani
  
1.08%
Drugi
  
9.79%

Jezik[uredi | uredi kodo]

Uradni jezik je srbski. V Vojvodini so poleg srbskega uradni tudi madžarski, slovaški, hrvaški, romunski in rusinski jezik.

Veroizpoved[uredi | uredi kodo]

Največje število vernikov v Srbiji je pravoslavne vere. Sledijo muslimani (suniti), rimokatoličani in protestanti, druge vere pa so bolj malo zastopane. V Srbiji živi tudi veliko število ateistov.

Ustava in zakoni Srbije dovoljujejo versko svobodo in pravico, ki jih je treba spoštovati tudi v praksi. Vlada si na vseh ravneh prizadeva za zaščito te pravice v celoti in ne tolerira njene zlorabe, bodisi s strani državnih organov, organizacij in skupin, bodisi s strani posameznikov. Srbija nima državne religije, tako da se verski prazniki ne obravnavajo kot državni, ampak je za državljane dovoljeno praznovanje kakršnih koli verskih praznikov, tako so dovoljeni tudi dela prosti dnevi na pomembnejše verske praznike.

Državni simboli[uredi | uredi kodo]

Dekle z »šajkačo« in srbsko zastavo – razglednica iz 1. svetovne vojne

Himna Republike Srbije je »Bože pravde«, ki je bila je tudi nekdanja himna Kraljevine Srbije, ima samo nekoliko spremenjenim besedilo.

Grb Republike Srbije je v uporabi še od časa Kraljevine Srbije, iz leta 1882, ko je vladala dinastija Obrenović. Sestavljen je iz dvoglavega orla s ščitom na sprednji strani na katerem je srbski križ, nad glavo orla pa leži krona lože Nemanjić.

Republika Srbija ima narodno zastavo, ki je trobarvnica, ki je sestavljena iz treh horizontalnih barv, te pa so rdeča, modra, bela. Poleg narodne obstaja tudi Državna zastava, ki je v osnovi enaka kot narodna, razlika je samo v tem, da ima državna na tretjini dolžine iz leve proti desni na modrem polju majhen grb Republike Srbije.

Politika[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Politika Srbije.

Sedanji predsednik Srbije je Tomislav Nikolić, ki je zmagal na predsedniških volitvah leta 2012.

Po parlamentarnih volitvah 11. maja 2008 je Srbija 7. julija dobila koalicijsko vlado Liste za evropsko Srbijo, skupaj z Demokratski stranko, G17+ in z listo Socialistične stranke Srbije, ki jo vodi Mirko Cvetković.

Večje parlamentarne stranke v parlamentu Srbije so: Srbska radikalna stranka, Demokratska stranka Srbije, Nova Srbija, Liberalno-demokratska stranka.

Sedanji predsednik parlamenta je Slavica Đukić Dejanovič iz SPSja.

Zunanji odnosi Srbije[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zunanji odnosi Srbije.

Republika Srbija je članica naslednjih mednarodnih organizacij: Organizacija združenih narodov (ZN), Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo, Svet Evrope (SE), Natov program Partnerstvo za mir, Mednarodna organizacija za migracije, Mednarodni komite Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

Pravosodje[uredi | uredi kodo]

Ustava Srbije narekuje, da sodišča ščitijo svobodo in pravico vseh prebivalcev,

Ustava določa, da morajo sodišča varovati pravice in svoboščine državljanov, z zakonom uveljavljene pravice in interese pravnih oseb in varovanju ustavnosti in zakonitosti.

Sodno oblast je neodvisna od zakonodajne in izvršne oblasti.

Sodne odločbe se lahko pregleda samo pristojno sodišče v sodnem postopku.

Vsak je dolžan spoštovati sodno odločitev in se po njej ravnati.

Pravosodni organi v Republiki Srbiji pripadajo na sodiščem splošne pristojnosti in posebnim sodiščem.

Glavna sodišča so: občinska sodišča, okrožna sodišča, pritožbena sodišča in vrhovno sodišče.

Posebna sodišča so: gospodarsko sodišče, višje gospodarsko sodišče, sodišče za prekrške, višje sodišče za prekrške in upravno sodišče.

Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v Republiki Srbiji, neposredno za njim je višje pritožbeno sodišče, Višje trgovinsko sodišče, mirovno sodišče in višje pritožbeno sodišče.

Višje trgovinsko sodišče je neposredno višje sodišče za trgovinska sodišča, Višje sodišče za prekrške je neposredno višje sodišče za sodišča za prekrške, sodišče za pritožbe pa je neposredno višje sodišče za okrožna in občinska sodišča.

Ustavno sodišče je poseben organ, in ne spadajo v sodni organi.

Pravice državljanov[uredi | uredi kodo]

Državljani v Srbiji so enaki v pravicah in dolžnostih ter imajo enake zaščite pred vladnimi in drugimi organi, ne glede na raso, spol, rojstvo, jezik, narodnost, vero, politično ali drugo prepričanje, izobraževanje, socialno poreklo, imovno stanje ali osebno lastnino.

Nikomur ne more biti odvzeta prostost, razen v primerih, ki so v postopku, določenih z zakonom. Smrtna kazen je ukinjena, in jo nadomeščena z ustrezno zaporno kaznijo.

Državljani imajo svoboda do gibanja.izbire poklica in pravico do dopusta v Republiki Srbiji in vrnitev v njo. Otroke, nosečnice in stare osebe imajo pravico do zdravstvenega varstva iz javnih prihodkov, kot tudi pravica ne kateri koli drugi podlagi, in drugih oseb, pod pogoji, določenimi z zakonom.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Gospodarstvo Srbije.

Gospodarstvo Srbije je doživelo kolaps v letih 1990. Zaradi tega kolapsa je bila leta 1993 evidentirana druga največja inflacija v zgodovini gospodarstva v Srbiji in ta je štela kar 2,35 • 1023 procenta (64 % na dan). Povprečna mesečna plača je leta 1993 znašala 21 mark.

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 "Republićki hidrometeorološki zavod". Pridobljeno dne 2009-08-21. 


Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]