Srbija

Република Србија
*Republika Srbija*
Republika Srbija
Република Србија; Republika Srbija Republika Srbija
	Grb
	Himna: Bože pravde; Bog pravice;
	Lega Srbije na Evropski celini
Glavno mesto	Beograd
Uradni jeziki	srbščina 1
Priznani regionalni jeziki	madžarščina, hrvaščina, slovaščina, romunščina,; rusinščina 2
Upravljanje	parlamentarna republika
Ustanovitev
Prebivalstvo
BDP (PKM)	ocena 2007
Gini (2007)	24 (nizek)
HDI (1997)	0,801 (n/a)
Valuta	srbski dinar (RSD)
Časovni pas	CET (UTC+1)
Vrhnja domena (TLD)	.yu (.rs)5
Klicna koda	+381
	1 Po sprejemu nove ustave čaka na odobritev poleg uradne srbske cirilične pisave tudi srbska latinica.; 2 Uradni jeziki Vojvodine. Od septembra 2006 je uradna pripona spletnih domen .rs,; do izteka aktivnih zakupov pa se še vedno uporablja tudi domena .yu.; 6 Goran Katić: Republic of Serbia Human Development Analyses - www.razvoj.sr.gov.yu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

Repúblika Sŕbija (srbsko Република Србија, Republika Srbija) je kontinentalna država, ki leži na Balkanskem polotoku in v srednji Evropi (Panonska nižina).

V Republiko Srbijo spada tudi avtonomna pokrajina Vojvodina. Do 17. februarja 2008 je pod avtonomno pokrajino Srbije spadalo tudi Kosovo, ki pa je na ta dan razglasilo neodvnisnost, katerega Srbija ne priznava.

Republika Srbija je opredeljena kot demokratična država srbskega naroda in vseh drugih državljanov, ki živijo v Srbiji. Država temelji na demokratičnih temeljih, trži ekonomiji, človekovih pravic in vladavini prava.

Srbija na severu meji na Madžarsko, na vzhodu na Romunijo in na Bolgarijo, na jugu na Republiko Makedonijo in na Kosovo, na zahodu pa na Črno goro, Hrvaško in na Bosno in Hercegovino.

Srbija je bila od konca Prve svetovne vojne naprej večino časa sestavni del skupne države skupaj z večino balkanskih Južnih Slovanov, najprej v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je kasneje preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo, za tem pa v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Po razpadu SFRJ je Srbija postala del Zvezne republike Jugoslavije in kasneje del državne skupnosti Srbije in Črne Gore. Od 5 Junija 2006 leta je Srbija kot naslednica državne skupnosti Srbije in Črne gore ponovno postala suverena in neodvisna država. 17. februarja 2008 pa se je od nje osamosvojila nekdanja srbska avtonomna republika Kosovo, ki je takrat postala suverena država z glavnim mestom Prištino.

Glavno mesto je Beograd s skoraj 2 milijonoma prebivalcev, je administrativno, kulturno in ekonomsko središče Srbije.

Vsebina

1 Geografija
2 Zgodovina
3 Upravna razdelitev
- 3.1 Upravna okrožja
- 3.2 Mesta
4 Demografija
5 Državni simboli
6 Politika
- 6.1 Zunanji odnosi Srbije
7 Pravosodje
- 7.1 Pravice državljanov
8 Gospodarstvo
9 Viri
10 Zunanje povezave

[uredi] Geografija

Glavni članek: Geografija Srbije.

Srbija leži na Balkanskem polotoku – jugovzhodna Evropa (približno 80% ozemlja) in v Panonski nižini - osrednja Evropa (približno 20% ozemlja). Glede na podnebne in geografske značilnosti se jo uvršča tudi med sredozemske države. Skupna dolžina državnih meja z državami sosedami je 2.027 km. Dolžina meja s posamezno državo sosedo pa je: Albanija 115 km, Bosna in Hercegovina 302 km, Bolgarija 318 km, Hrvaška 241 km, Madžarska 151 km, Republika Makedonija 221 km, Črna Gora 203 km, Romunija 476 km.

Severni del Republike prekriva ravnina (glej: Geografija Vojvodine), južni deli pa so bolj razgibani in gorati. Na tem delu države leži tudi 15 gorskih vrhov ki so višji od 2000 metrov, najvišji vrh pa je Đeravica (na Prokletijama) z višino 2656 metrov. V Srbiji prevladuje zmerno celinsko podnebje.

Gorski relief Srbije ima veliko kanjonov in pečin (Resavska pečina, Ceremošnja, Risovača), lepoto te narave pa še povečujejo zaščiteni in ohranjeni gozdovi, v njih pa prebiva veliko endemitskih živali, veliko je tudi voda, potokov, pašnikov itd.

Plovne reke so Donava (588 km), Sava (206 km), Tisa (168 km) in delno tudi Velika Morava (celoten tok 185 km). Ostale velike reke so Zahodna Morava (308 km), Južna Morava (295 km), Ibar (272 km), Drina (220 km) in Timok (202 km). Največje jezero v Srbiji je Đerdapsko jezero z 163 km² (z romunskim delom: 253 km²).

Srbija ima 5 narodnih parkov : Đerdap, Kopaonik, Tara, Šar in Fruška gora. Vsi narodni parki imajo zelo visoke klimatske in zdravstveno-rekreativne vrednosti.

[uredi] Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Srbije.

Prvi podatki o srbski državi prihajajo iz sedmega stoletje, ko je Srbiji vladala dinastija Vlastimirović. Vodja najznamenitejše srednjeveške srbske države, imenovane Raška je bil Veliki župan Stefan Nemanja, srbski vladar iz 12. stoletja iz dinastije Nemanjić. Srbska srednjeveška država je bila pod velikim političnim in kulturnim pritiskom Bizantinskega cesarstva. Leta 1217, tekom vladavine Stefana Prvovenčanega, postane Srbija neodvisna kraljevina, svoj vrhunec pa doseže leta 1346 pod vladavino Stefana Dušana, ki se tudi proglasil za „Cara Srba i Grka“ (Carja Srbov in Grkov). Turki so porazili srbsko plemstvo leta 1389 v bitki na Kosovskem polju, dokončno pa so jo zavzeli, ko je leta 1459 padla Smedereva. Med leti 1459 in 1804 je bila Srbija pod neposredno vladavino Osmanskega cesarstva, čeprav le v krajših intervali, najdaljši je bil od 1718 do 1739. Habsburška monarhija je imela pod nadzorom le večji del osrednje Srbije.

Leta 1804 so Srbi, pod vodstvom Đorđa Petrovića, ki so ga klicali Karađorđe, organizirali upor in tako so leta 1815 so dobili avtonomno srbsko kneževino. Od 1813 do 1882 so srbsko državo vodili knezi, od leta 1882 pa kralji dinastije Obrenović. Prvo ustavo je Srbija dobila 15. februarja leta 1835 (Sretenjska ustava). Na Berlinskem kongresu leta 1878 je Srbija dobila mednarodno priznanje.

Srbi na južnem Ogrskem so v sredini 19. stoletja dobili avtonomijo pod imenom Srbska Vojvodina.

Po Majskem preobratu 1903 in atentatu na kralja Aleksandra Obrenovića in kraljico Drago, je na oblast zopet prišla dinastija Karađorđević, potomci Karađorđa Petrovića. Za novega kralja pa je bil imenovan Petar Karađorđević. Po zmagah v Balkanskih vojnah se Srbija zelo razširi na jug. Kljub velikim človeškim in materialnih je Srbija pomagala Antantnim silam do zmage v Prvi svetovni vojni.

Leta 1918 je Srbija z Črno Goro postala Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, leta 1929 pa se je ta preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.

V drugi svetovni vojni je bila Srbija pod okupacijo Sil Osi, torej pod okupacijo nacistične Nemčije in njenih zaveznikov; Italije, Bolgarije, Madžarske, Albanije in marionetske pro-fašistične državne tvorbe imenovane Neodvisna država Hrvaška (NDH).

Po končani vojni leta 1945 Srbija, kot naslednica Kraljevine Jugoslavije, ustanovi državo pod imenom Demokratična federativna Jugoslavija, ki je bila pod vodstvom komunističnega režima na čelu z Josipom Brozom-Titom. To državo je sestavljalo 5 republik: Srbija, Hrvaška, Slovenija, Črna Gora, Makedonija. Še istega leta (1945) se država preimenuje v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, leta 1963 pa se je država zopet preimenovala v Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo in dobila svojo šesto članico, Socialistično Republiko Bosno in Hercegovino.

Od leta 1992, ko razpade SFRJ, pa vse do leta 2003, je Srbija z Črno Goro tvorila Zvezno Republiko Jugoslavijo. Leta 2003 je Srbija postala del Srbije in Črne Gore. 21. maja 2006 se je izvršil referendum na katerem so se prebivalci Črne Gore odločili za neodvisnost te države. Republika Srbija deluje kot neodvisna in suverena država. 17. februarja 2008 pa se je od Srbije de facto osamosvojila nekdanja srbska avtonomna pokrajina Kosovo, ki je od takrat postala suverena država z glavnim mestom Priština.

Zgodovina Srbije

[uredi] Upravna razdelitev

Glavna članka: Regije Srbije in Okrožja Srbije.

V sestavo Republike Srbije spada tudi avtonomna pokrajina Vojvodina, ki ima administrativni center v Novem Sadu, če seveda gledamo s stališča da je Kosovo neodvisna in priznana država.

Del ozemlja Republike Srbije, ki se nahaja izven ozemlja avtonomne pokrajine imenujemo Centralna Srbija.

[uredi] Upravna okrožja

Srbija je razdeljena na 29 okrožij in območje mesta Beograd. Na področju. Na področju avtonomne pokrajine Vojvodine je 7 okrožij, medtem ko je na področju centralne Srbije 17 upravnih okrajev in ozemlja mesta Beograd. Vsako upravno okrožje je sestavljeno iz več občin, občine pa so sestavljene iz mestnih skupnosti.

[uredi] Mesta

Glavni članek: Seznam mest v Srbiji.

V celotni Srbiji se nahaja 6.167 naselij.

V Srbiji je skupno 24 mest in glavno mesto Beograd, ki ima poseben status. Ta mesta so:

Beograd (1.281.801 prebivalcev, širši del 1.576.124)
Kragujevac (193.930 s širšim delom 211.580)
Niš (173.724, širši del 250.518)
Novi Sad (255.071, s širšim delom 333.895)
Valjevo
Vranje
Zaječar
Zrenjanin
Jagodina
Kraljevo
Kriševac
Leskovac
Loznica
Novi Pazar
Pančevo
Požarevac
Smederevo
Sombor
Sremska Mitrovica
Subotica
Užice
Čačak
Šabac

Mesta Beograd, Novi Sad, Kragujevac in Niš so razdeljena na 2 ali več mestnih občin, druga mesta pa so organizirana kot celota.

[uredi] Demografija

Glavna članka: Demografija Srbije in Demografska zgodovina Srbije.

Glej tudi: Demografija Kosova

Etnična sestava prebivalstva Srbije po popisu 2002

Po popisu leta 2002, ki ne vključuje Kosova, ima Srbija 7.498.001 prebivalcev, od tega jih kar 52% živi v mestih.

Odstotek pismenih prebivalcev je 96,4% (moški 98,9%, ženske 94,1%).

Stopnja rojstev je 1,78 otroka v povprečju na vsako žensko. Povprečna dolžina življenja je 74 let (moški 71, ženske 76).

[uredi] Etnične skupine

V večini so Srbi z 82,86% prebivalcev , sledijo Madžari 3,91%, Bošnjaki 1,82%, Romi 1,44%, Jugoslovani 1,08%, Hrvati 0,94%, Črnogorci 0,92 %, Albanci 0,82%, zatem pa sledijo še Slovaki, Vlahi, Romuni, Makedonci, Muslimani, Bolgari, Bunjevci, Rusini, Ukrajinci, Slovenci, Gorani, Nemci, Rusi, Čehi, Turki in drugi.

Prebivalstvo Srbije (brez Kosova) leta 2002

Srbi			82.86%
Madžari			3.91%
Bošnjaki			1.82%
Romi			1.44%
Jugoslovani			1.08%
Drugi			9.79%

Etnična sestava Srbije leta 2002

Etnična sestava Srbije leta 1981

Etnična sestava Vojvodine leta 2002

[uredi] Jezik

Uradni jezik je srbski V Vojvodini je poleg srbskega uradni tudi madžarski, slovaški, hrvaški, romunski in rusinski.

[uredi] Veroizpoved

Največje število vernikov v Srbiji je pravoslavne vere. Sledijo muslimani (suniti), rimokatoličani in protestanti, druge vere pa so bolj malo zastopane. V Srbiji živi tudi veliko število ateistov.

Ustava in zakoni Srbije dovoljujejo versko svobodo in pravico, ki jih je treba spoštovati tudi v praksi. Vlada si na vseh ravneh prizadeva za zaščito te pravice v celoti in ne tolerira njene zlorabe, bodisi s strani državnih organov, organizacij in skupin, bodisi s strani posameznikov. Srbija nima državne religije, tako da se verski prazniki ne obravnavajo kot državni, ampak je za državljane dovoljeno praznovanje kakršnih koli verskih praznikov, tako so dovoljeni tudi dela prosti dnevi na pomembnejše verske praznike.

[uredi] Državni simboli

Glavni članki: Zastava Republike Srbije, Grb Republike Srbije in Himna Srbije .

Dekle z »titovko« in srbsko zastavo – razglednica iz 1. svetovne vojne

Himna Republike Srbije je »Bože pravde«, ki je bila je tudi nekdanja himna Kraljevine Srbije, ima samo nekoliko spremenjenim besedilo.

Grb Republike Srbije je v uporabi še od časa Kraljevine Srbije, iz leta 1882, ko je vladala dinastija Obrenović. Sestavljen je iz dvoglavega orla s ščitom na sprednji strani na katerem je srbski križ, nad glavo orla pa leži krona lože Nemanjić.

Republika Srbija ima narodno zastavo, ki je trobarvnica, ki je sestavljena iz treh horizontalnih barv, te pa so rdeča, modra, bela. Poleg narodne obstaja tudi Državna zastava, ki je v osnovi enaka kot narodna, razlika je samo v tem, da ima državna na tretjini dolžine iz leve proti desni na modrem polju majhen grb Republike Srbije.

[uredi] Politika

Glavni članek: Politika Srbije.

Sedanji predsednik Srbije je Boris Tadić, ki je zmagal na predsedniških volitvah leta 2008. Tadić je tudi predsednik vladajoče demokratske stranke.

Po parlamentarnih volitvah 11. maja 2008 je Srbija 7. julija dobila koalicijsko vlado Liste za evropsko Srbijo, skupaj z Demokratski stranko, G17+ in z listo Socialistične stranke Srbije, ki jo vodi Mirko Cvetković.

Večje parlamentarne stranke v parlamentu Srbije so: Srbska radikalna stranka, Demokratska stranka Srbije, Nova Srbija, Liberalno-demokratska stranka.

Sedanji predsednik parlamenta je Slavica Đukić Dejanovič iz SPSja.

[uredi] Zunanji odnosi Srbije

Glavni članek: Zunanji odnosi Srbije.

Republika Srbija je članica naslednjih mednarodnih organizacij: Organizacija združenih narodov (ZN), Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo, Svet Evrope (SE), Natov program Partnerstvo za mir, Mednarodna organizacija za migracije, Mednarodni komite Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

[uredi] Pravosodje

Glavni članek: Ministrstvo za pravosodje Republike Srbije.

Ustava Srbije narekuje, da sodišča ščitijo svobodo in pravico vseh prebivalcev,

Ustava določa, da morajo sodišča varovati pravice in svoboščine državljanov, z zakonom uveljavljene pravice in interese pravnih oseb in varovanju ustavnosti in zakonitosti.

Sodno oblast je neodvisna od zakonodajne in izvršne oblasti.

Sodne odločbe se lahko pregleda samo pristojno sodišče v sodnem postopku.

Vsak je dolžan spoštovati sodno odločitev in se po njej ravnati.

Pravosodni organi v Republiki Srbiji pripadajo na sodiščem splošne pristojnosti in posebnim sodiščem.

Glavna sodišča so: občinska sodišča, okrožna sodišča, pritožbena sodišča in vrhovno sodišče.

Posebna sodišča so: gospodarsko sodišče, višje gospodarsko sodišče, sodišče za prekrške, višje sodišče za prekrške in upravno sodišče.

Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v Republiki Srbiji, neposredno za njim je višje pritožbeno sodišče, Višje trgovinsko sodišče, mirovno sodišče in višje pritožbeno sodišče.

Višje trgovinsko sodišče je neposredno višje sodišče za trgovinska sodišča, Višje sodišče za prekrške je neposredno višje sodišče za sodišča za prekrške, sodišče za pritožbe pa je neposredno višje sodišče za okrožna in občinska sodišča.

Ustavno sodišče je poseben organ, in ne spadajo v sodni organi.

[uredi] Pravice državljanov

Državljani v Srbiji so enaki v pravicah in dolžnostih ter imajo enake zaščite pred vladnimi in drugimi organi, ne glede na raso, spol, rojstvo, jezik, narodnost, vero, politično ali drugo prepričanje, izobraževanje, socialno poreklo, imovno stanje ali osebno lastnino.

Nikomur ne more biti odvzeta prostost, razen v primerih, ki so v postopku, določenih z zakonom. Smrtna kazen je ukinjena, in jo nadomeščena z ustrezno zaporno kaznijo.

Državljani imajo svoboda do gibanja.izbire poklica in pravico do dopusta v Republiki Srbiji in vrnitev v njo. Otroke, nosečnice in stare osebe imajo pravico do zdravstvenega varstva iz javnih prihodkov, kot tudi pravica ne kateri koli drugi podlagi, in drugih oseb, pod pogoji, določenimi z zakonom.

[uredi] Gospodarstvo

Glavni članek: Gospodarstvo Srbije.

Gospodarstvo Srbije je doživelo kolaps v letih 1990. Zaradi tega kolapsa je bila leta 1993 evidentirana druga največja inflacija v zgodovini gospodarstva v Srbiji in ta je štela kar 2,35 • 1023 procenta (64% na dan). Povprečna mesečna plača je leta 1993 znašala 21 mark.

[uredi] Viri

[uredi] Zunanje povezave

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.