Rusinščina
| Rusinščina (русиньскый язык ) | |
|---|---|
| Države: |  Zakarpatska pokrajina (Ukrajina) vzhodna Slovaška južna Poljska Madžarska severna Romunija Vojvodina (Srbija) |
| Skupaj govorcev: | Najmanj 600.000.[1] Uradno število: 60.000.[2] |
| Na svetu: | Ni med prvih 100. |
| Rodovna razvrstitev: | indoevropski slovanski |
| Uradni položaj | |
| Uradni jezik: | Vojvodina (Srbija) |
| Usklajuje: | |
| Jezikovni kodi | |
| ISO 639-1 | ry |
| ISO 639-2(B) | sla |
| ISO 639-2(T) | rue |
Rusinščina (русиньскый язык, rusiňskyj jazyk) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga govorijo Rusini v ukrajinski Zakarpatski pokrajini, na severovzhodu Slovaške, jugovzhodu Poljske in severovzhodu Madžarske. V Srbiji se ponekod v Vojvodini govori panonska rusinščina, ki jo nekateri štejejo k rusinščini, drugi pa jo uvrščajo med zahodnoslovanske jezike. Jezikoslovci si niso enotni, ali je rusinščina samostojen jezik ali le ukrajinsko narečje [3]
Standardizacija jezika je otežena, saj se govorci nahajajo v štirih različnih državah. Številni Rusini živijo razseljeni tudi drugod po svetu (Kanada, ZDA).
Natančnega števila govorcev ne poznamo, ocene se pa gibljejo do enega milijona. Prva država, ki je uradno priznala rusinščino, in sicer panonsko rusinščino, kot uradni jezik, je bila Jugoslavija. Leta 1995 je rusinščina tudi na Slovaškem dobila status manjšinskega jezika in je uradni jezik v občinah z več kot 20 % rusinsko govorečega prebivalstva.
Prva slovnica rusinščine Карпаторусский букварь (Karpatorusskij bukvar') (1931) [4] in Буквар. Перша книжечка для народных школ. (Bukvar. Perša knyžečka dlja narodnŷch škol.) (1935).[5]
Abeceda [uredi]
| Velika črka | Mala črka | Prečrkovanje | Izgovor | Opombe |
|---|---|---|---|---|
| А | а | a | /a/ | |
| Б | б | b | /b/ | |
| В | в | v | /v/ | |
| Г | г | h | /ɦ/ | |
| Ґ | ґ | g | /g/ | |
| Д | д | d | /d/ | |
| Е | е | e | /je/ | |
| Є | є | je | /je/ | |
| Ё | ё | jo | /ʏ/ | Panonska rusinščina te črke ne pozna. |
| Ж | ж | ž | /ʒ/ | |
| З | з | z | /z/ | |
| И | и | y | /ɪ/ | |
| І | і | i | /i/ | Panonska rusinščina te črke ne pozna. |
| Ы | ы | y | /ɨ/ | Panonska rusinščina te črke ne pozna. |
| Ї | ї | ji | /ji/ | |
| Й | й | j | /j/ | |
| К | к | k | /k/ | |
| Л | л | l | /l/ | |
| М | м | m | /m/ | |
| Н | н | n | /n/ | |
| О | о | o | /o/ | |
| П | п | p | /p/ | |
| Р | р | r | /r/ | |
| С | с | s | /s/ | |
| Т | т | t | /t/ | |
| У | у | u | /u/ | |
| Ф | ф | f | /f/ | |
| Х | х | x, ch | /x/ | |
| Ц | ц | c | /ts/ | |
| Ч | ч | č | /ʧ/ | |
| Ш | ш | š | /ʃ/ | |
| Щ | щ | šč | /ʃʧ/ | |
| Ѣ | ѣ | /ji/,/i/ | V rabi do 2. svetovne vojne. | |
| Ю | ю | ju | /ju/ | |
| Я | я | ja | /ja/ | |
| Ь | ь | ′ | /ʲ/ | Mehki znak |
| Ъ | ъ | ′ | Trdi znak; panonska rusinščina te črke ne pozna. |
Reference [uredi]
- ^ Raymond G. Gordon, Jr., ur (2005). "Ethnologue report for language code:rue (Rusyn)" (v English). Ethnologue: Languages of the World (15th edition izd.). Dallas, TX: SIL International. Str. 1272. ISBN 13 978-1-55671-159-6. http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=rue. Pridobljeno 2007-04-27.
- ^ Uradne številke posameznik nacionalnih statističnih uradov:
- Slovaška - 24.201
- Srbija - 15.626
- Ukrajina - 10.100
- Hrvaška - 2.337
- Poljska - 5.800
- Madžarska - 1.098
- Češka - 1.106
- ^ http://lists.microlink.lv/pipermail/minelres/2000-January/000398.html
- ^ Vyslockij, Dymytrij (1931) (v Rusinščina) Карпаторусский букварь [Karpatoursskij bukvar'] Cleveland
- ^ Trochanovskij, Metodyj (1935) (v Rusinščina) Буквар. Перша книжечка для народных школ. (Bukvar. Perša knyžečka dlja narodnŷch škol.) Lviv
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
