Rusinščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rusinščina
русиньский язык, русиньска бесїда rusyn’skyj jazyk, rusyn’ska besjida
Področje Ukrajina, Slovaška, Poljska, Madžarska, Romunija, Srbija, Hrvaška, Češka
Število maternih govorcev

620.000  (2000–2006)[1]
Popis prebivalstva: 70.374. To so številke iz državnega statističnega urada:

  • Slovaška – 33.482[2]
  • Srbija – 15.626[3]
  • Ukrajina – 6.725[4]
  • Poljska – 10.000[5]
  • Hrvaška – 2.337[6]
  • Madžarska – 1.113[7]
  • Češka – 777[8]
Jezikovna družina
Uradni status
Uradni jezik

Zastava {{{alias2}}} Vojvodina [9]


Manjšinski jezik:
Zastava Hrvaške Hrvaška
Zastava Poljske Poljska
Zastava Romunije Romunija
Zastava Srbije Srbija
Zastava Slovaške Slovaška
Jezikovne kode
ISO 639-3 rue
Linguasphere 53-AAA-ec < 53-AAA-e
(variacije: 53-AAA-eca do 53-AAA-ecc)
Ta članek vsebuje IPA sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Rusinščina (русиньскый язык, rusiňskyj jazyk) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga govorijo Rusini v ukrajinski Zakarpatski pokrajini, na severovzhodu Slovaške, jugovzhodu Poljske in severovzhodu Madžarske. V Srbiji se ponekod v Vojvodini govori panonska rusinščina, ki jo nekateri štejejo k rusinščini, drugi pa jo uvrščajo med zahodnoslovanske jezike.

Standardizacija jezika je otežena, saj se govorci nahajajo v štirih različnih državah. Številni Rusini živijo razseljeni tudi drugod po svetu (Kanada, ZDA). Na Univerzi Užhorod se ukvarjajo s standardizacijo rusinščine. Sestavili so tudi slovar rusinskega knjižnega jezika.[10]

Natančnega števila govorcev ne poznamo, ocene se pa gibljejo do enega milijona. Prva država, ki je uradno priznala rusinščino, in sicer panonsko rusinščino, kot uradni jezik, je bila Jugoslavija. Leta 1995 je rusinščina tudi na Slovaškem dobila status manjšinskega jezika in je uradni jezik v občinah z več kot 20 % rusinsko govorečega prebivalstva. Posebno je standardizirana t. i. lemkovščina, ki je rusinsko narečje na Poljskem.[11]

Prva slovnica rusinščine Карпаторусский букварь (Karpatorusskij bukvar') (1931) [12] in Буквар. Перша книжечка для народных школ. (Bukvar. Perša knyžečka dlja narodnŷch škol.) (1935).[13]

Knjižne norme[uredi | uredi kodo]

Na Prvem rusinskem jezikovnem kongresu novembra 1. 1992 je bil sprejet »romski model«, s ciljem, da bi se ustanovile štiri različne norme za štiri države, v katerih živi znatna skupina Rusinov, na Slovaške, v Vojvodni, Ukrajini in na Poljskem (Madžarska sekcija se je odločila, da bo prevzela slovaški rusinski standard[14]). Uveljavljeni sta že dve knjižni normi rusinščine, in sicer na Slovaškem in v Vojvodini, Rusini Ukrajine (Zakarpatja) in Poljske (Lemkovsko področje) pa svojih norm še niso kodificirali. Hkrati pa rusinski znanstveniki in pisci delajo na tem, da bi nastala »peta norma« ali kojne, ki bi se rabila kot skupni knjižni jezik vseh Rusinov.[15]

Abeceda[uredi | uredi kodo]

Črke rusinske abecede
Velika črka Mala črka Prečrkovanje Izgovor Opombe
А а a /a/
Б б b /b/
В в v /v/
Г г h /ɦ/
Ґ ґ g /g/
Д д d /d/
Е е e /je/
Є є je /je/
Ё ё jo /ʏ/ Panonska rusinščina te črke ne pozna.
Ж ж ž /ʒ/
З з z /z/
И и y /ɪ/
І і i /i/ Panonska rusinščina te črke ne pozna.
Ы ы y /ɨ/ Panonska rusinščina te črke ne pozna.
Ї ї ji /ji/
Й й j /j/
К к k /k/
Л л l /l/
М м m /m/
Н н n /n/
О о o /o/
П п p /p/
Р р r /r/
С с s /s/
Т т t /t/
У у u /u/
Ф ф f /f/
Х х x, ch /x/
Ц ц c /ts/
Ч ч č /ʧ/
Ш ш š /ʃ/
Щ щ šč /ʃʧ/
Ѣ ѣ /ji/,/i/ V rabi do 2. svetovne vojne.
Ю ю ju /ju/
Я я ja /ja/
Ь ь /ʲ/ Mehki znak
Ъ ъ Trdi znak; panonska rusinščina te črke ne pozna.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Rusinščina reference at Ethnologue (17. izd., 2013)
  2. ^ Statistical Office of the Slovak Republic. "Population and Housing Census 2011: Table 11. Resident population by nationality – 2011, 2001, 1991". Statistical Office of the Slovak Republic. Pridobljeno dne 22 March 2012. 
  3. ^ Republic of Serbia, Republic Statistical Office (24 December 2002). "Final results of the census 2002". Pridobljeno dne 16 December 2010. 
  4. ^ State Statistics Committee of Ukraine. "About number and composition population of UKRAINE by data All-Ukrainian population census 2001 data". Pridobljeno dne 16 December 2010. 
  5. ^ "Home". Central Statistical Office of Poland. Pridobljeno dne 22 March 2012. 
  6. ^ "Republic of Croatia – Central Bureau of Statistics". Crostat. Pridobljeno dne 5 September 2010. 
  7. ^ "1.28 Population by mother tongue, nationality and sex, 1900–2001". Hungarian Central Statistical Office. 2001. Pridobljeno dne 28 February 2012. 
  8. ^ "Obyvatelstvo podle věku, mateřského jazyka a pohlaví". Pridobljeno dne 2 November 2012. 
  9. ^ "The Statue of the Autonomous Province of Vojvodina". Skupstinavojvodine.gov.rs. Pridobljeno dne 2012-08-07. 
  10. ^ Kincsünk: a szó (58.) (e-nepujsag.ro)
  11. ^ Best, Paul Joseph; Moklak, Jarosław, eds. (2000). The Lemkos of Poland : articles and essays. Carpatho-Slavic Studies 1–3. New Haven, Cracow: Carpatho-Slavic Studies Group, Historia Iagellonica Press. ISBN 978-83-912018-3-1
  12. ^ Vyslockij, Dymytrij (1931). Карпаторусский букварь [Karpatoursskij bukvar'] (Rusinščina). Cleveland 
  13. ^ Trochanovskij, Metodyj (1935). Буквар. Перша книжечка для народных школ. (Bukvar. Perša knyžečka dlja narodnŷch škol.) (Rusinščina). Lviv 
  14. ^ Magocsi, Paul Robert, Hladnik, Mira. "Znanstveni seminar o kodifikaciji rusinskega jezika." Slavistična revija (1993) 41, št.2, (1993), str.270–272.
  15. ^ Magocsi, Paul Robert. "Rodil se je nov slovanski jezik." Slavistična revija letnik 43. številka 3 (1995) str. 408–410.