Ustava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Ustava je najvišji splošni akt s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve. V ustavo so običajno zapisana splošno veljavna načela, s katerimi se strinjajo skoraj vsi državljani, zato je za njen sprejem in spremembo v parlamentu običajno potrebna dvotretjinska večina, z njo pa morajo biti usklajeni tudi vsi drugi pravni akti, ki sestavljajo pravni red države, za kar v mnogih demokracijah skrbi ustavno sodišče.

Izposojena beseda za ustavo konstitucija izhaja iz latinske besede »constitutio« (stanje, položaj). V rimskem pravu so bile konstitucije imperatorjevi ukazi. V absolutizmu pa se je razvila ideja konstitucionalizma, tj. politični boj za omejevanje absolutne oblasti in ustanovitev osnovnih človekovih pravic, ki bi veljale za vse.

Razvrščanje ustav[uredi | uredi kodo]

Kodificirana in nekodificirana ustava: Kodificirana ali enovita je tista ustava, ki jo sestavlja en pravni akt, v katerem so temeljna pravna pravila, nekodificirana pa tista, v kateri so ta pravila v več pravnih aktih.

Pisana in nepisana ustava: Večina sodobnih držav ima ustavo v pisani obliki. Pojem nepisane ustave se povezuje z Veliko Britanijo, ki nima ustave v formalnem pomenu.

Toga (ali čvrsta) in gibka ustava: Toga je tista ustava, pri kateri je za njen sprejem predpisan poseben ustavno revizijski postopek, ki je strožji, daljši in težji od zakonodajnega. Značilno za tovrstne ustave je, da se le redko spreminjajo in da so po formalni veljavi nad zakoni. Gibka je tista ustava, ki se po postopku sprejemanja in spreminjanja ne razlikuje od navadnih zakonov. Za te ustave je značilno, da se bistveno pogosteje spreminjajo.

Oktroirana ustava je vsiljena ustava, ki je nastala po nareku monarha na prehodu iz absolutne v ustavno monarhijo. Jugoslovanski kralj Aleksander je leta 1931 (3. september) sprejel takšno ustavo.

Ustavni pakt: značaj ustavnega pakta je imela vidovdanska ustava.

Monarhične in republikanske ustave je razvrstitev glede na obliko vladavine.

Parlamentarne, predsedniške in skupščinske ustave je razvrstitev glede na obliko državne oblasti.

Ustave unitarnih, federativnih držav je razvrščanje glede na obliko političnega sistema.

Ustava Republike Slovenije[uredi | uredi kodo]

Ustava Republike Slovenije je bila razglašena leta 1991 in od takrat malenkostno popravljena le trikrat. Pred samostojnostjo sta v Sloveniji veljali zvezna ustava iz leta 1974 in republiška ustava iz istega leta. Štejemo jo lahko med pisane, kodificirane in toge ustave.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]