Slovenci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Slovenci
Primoz-Trubar.jpg Georg Freiherr von Vega 1802.jpg Prešern-Goldenstein.jpg Anton Martin Slomšek-Dunaj 1862.jpg 1904 photo of Anton Ažbe.jpg Ivan Cankar.jpg Herman Potocnik Noordung.jpg Jozef Stefan.jpg Korosec anton.jpg Kocbek.jpg Janez Drnovsek crop.jpg Slavoj Zizek Fot M Kubik May15 2009 02.jpg Drago Jančar in Brno (2).JPG Majdic Petra-Trondheim09-1.jpg Tina Maze.jpg Trubar · Vega ·Prešeren · Slomšek · Ažbe · Cankar · Potočnik · Stefan · Korošec · Kocbek · Drnovšek · Žižek · Jančar · Štukelj · Majdič · Maze
Število pripadnikov

2 milijona (ocena)[navedi vir]
Regije z večjim številom pripadnikov
Zastava Slovenije Slovenija:
   1.630.000 (2002)[1]
Zastava Združenih držav Amerike ZDA 176.691 (2000) [2]
Zastava Italije Italija 83.000 - 100.000 (ocena) [3]
Zastava Kanade Kanada 35.940 [4]
Zastava Argentine Argentina 30.000 (ocena) [5]
Zastava Avstrije Avstrija 24.855 [6]
Zastava Nemčije Nemčija 21.759 (2003) [7]
Zastava Avstralije Avstralija 20.000 (1999) [8]
Zastava Hrvaške Hrvaška 13.173 (2001) [9]
Zastava Srbije Srbija 5.104 (2002) [10]
Zastava Švedske Švedska 4.000 (ocena) [11]
Zastava Francije Francija 4.000 (ocena) [11]
Zastava Madžarske Madžarska 3.025 [12]
Zastava Urugvaja Urugvaj 2.000 - 3.000 (ocena) [11]
Zastava Švice Švica 1.601 [13]
Zastava Belgije Belgija 1.500 (ocena) [11]
Zastava Brazilije Brazilija 1.500 (ocena) [11]
Zastava Nizozemske Nizozemska 1.000 - 2.000 (ocena) [14]
Venezuela Venezuela 1.000 (ocena) [11]
Zastava Makedonije Makedonija 403 (1994) [11]
Zastava Čila Čile 200 (ocena) [11]
Zastava Južne Afrike Južna Afrika 100 (ocena) [11]
Jeziki
slovenščina
Religije
Prevladujejo rimokatoličani (59,6 %), nekaj je tudi protestantov (1,0 %) - od tega evangeličanov (0,8 %), pravoslavcev (0,2 %), muslimanov (0,2 %). 3,9 % je vernih a ne pripadajo nobeni veroizpovedi. Ateistov je 11,4 %. 16,7 % je neopredeljenih.[1]
Sorodne etnične skupine
drugi Slovani

Slovénci so evropski slovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,6 milijona)[15], v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3000).

Slovenija ima po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (RS) 1.996.370 prebivalcev, od tega 45.226 tujcev (31.3.2004). 30.812 slovenskih državljanov prebiva v tujini. Državljanov RS, ki imajo v RS stalno ali začasno prebivališče, vendar so že več kot leto odsotni zaradi prebivanja v tuji državi (zdomci), je 17.635 (vir: popis prebivalstva RS 2002). V drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah je rojenih 181.400 slovenskih državljanov; v Nemčiji 12.400, v Avstriji 5.700.

Manjšine: v Avstriji se je na Koroškem za Slovence (po narodnosti) opredelilo 12.586 avstrijskih državljanov (vir: Volkszählung in Österreich, 2001), slovenska manjšina v Italiji šteje okoli 100.000 pripadnikov.

Slovenci sodijo v najbolj severozahodno skupino južnih Slovanov, govorijo slovenščino.

Veliko Slovencev živi med drugim drugod po Evropi, v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in celo na Japonskem, v Južnoafriški republiki ali na Madagaskarju. V Nemčiji živi 19.400 slovenskih državljanov, največ (7.787) v zvezni deželi Baden-Württemberg (vir: Statistisches Landesamt Baden-Württemberg, 2002).

Vsebina

Alpski Slovani v zgodnjem srednjem veku [uredi]

Naselitev Slovanov na današnjem slovenskem etničnem prostoru je potekala v dveh naselitvenih valovih. Prvi val, ki je prišel s severa, je datiran okoli leta 550. Ti Slovani so pripadali zahodnoslovanski jezikovni skupini, prihajali pa so s področja Moravske.

Drugi, pomembnejši naselitveni val, ki je prišel z jugovzhoda, je datiran po letu 568, ko so se umaknili z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo Langobardi. V izpraznjeni prostor, ki so ga deloma še naseljevali ostanki romaniziranih staroselcev, so se začeli naseljevati Slovani, ki so na to območje prodrli s pomočjo Avarov.

Ob slabitvi avarske oblasti nad Slovani v vzhodnih Alpah in Panoniji se je na prostoru južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna krajina Slovanov (marca Vinedorum) s svojim knezom. Med letoma 623 in 658 so bili Alpski Slovani združeni pod kraljem Samom v t. i. Samovo plemensko zvezo, ki je po Samovi smrti propadla, neodvisnost pa je ohranila plemenska kneževina na območju današnje avstrijske Koroške, imenovana Karantanija.

Alpski Slovani v Frankovskem in Svetem rimskem cesarstvu [uredi]

Zaradi vse hujšega pritiska Avarov na Karantanijo z vzhoda je ta sprejela zvezo z Bavarci leta 745 in pozneje priznala tudi Franke za svoje vladarje. V 8. stoletju je počasi prevzela krščansko vero. Zadnja kneževina v tem obdobju je bila Kocljeva kneževina v Panoniji, ki je zgubila svojo samostojnost leta 874. Po porazu Ogrov (Madžarov) pri Augsburgu leta 955 je izločil cesar Svetega rimskega cesarstva, Oton II., Karantanijo iz Bavarske, z ustanovitvijo Koroške vojvodine leta 976. Okrog Koroške se je na meji cesarstva oblikoval tudi venec mejnih grofij: Karantanske marke, Podravske in Savinjske marke ter Kranjske.

Razvoj slovenskega naroda [uredi]

Prvi zapisi v predhodnici slovenščine so Brižinski spomeniki, ki so tudi najstarejši ohranjeni latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke Möll (slovensko Bela ali Mela), na današnjem avstrijskem Koroškem.

Izraz Slovenec se je verjetno pojavil šele po letu 1000, vendar je enoznačen pomen dobil šele v 19. stoletju, ko je slovenščina prevzela iz češčine besedo Slovan za označevanje vseh Slovanov. Do tedaj je namreč izraz Slovenec lahko označeval Slovence ali Slovane.

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju reformacije, kot moderni narod pa po prevladujočem prepričanju šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.

Slovenci v tujini [uredi]

Glej tudi [uredi]

Opombe in sklici [uredi]

  1. ^ 1,0 1,1 Popis prebivalstva 2002. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 11.7.2007.
  2. ^ [1]
  3. ^ Kavrečič, Petra (2008). Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji in primerjava nekaterih aspektov pravne zaščite in pravic s slovensko manjšino v Italiji. Koper, Trst: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, SLORI. COBISS 1496275. 
  4. ^ Ethnic origin. 2006 census. Statistics Canada. Pridobljeno 15.10.2009.
  5. ^ [2]
  6. ^ [3]
  7. ^ [4]
  8. ^ [5]
  9. ^ Population by ethnicity, census 2001. Državni zavod za statistiko, Hrvaška. Pridobljeno dne 12. 07. 2007.
  10. ^ Population by national or ethnic groups by Census 2002. Statistical office of the republic of Serbia. Pridobljeno dne 12. 07. 2007.
  11. ^ 11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 11,5 11,6 11,7 11,8 Trebše-Štolfa, Milica, ur., Klemenčič, Matjaž, odg. ur.: Slovensko izseljenstvo: zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice. Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica, 2001.(COBISS)
  12. ^ Population by mother tongue, nationality and sex, 1900–2001. Hungarian central statistical ofiice. Pridobljeno dne 12. 07. 2007.
  13. ^ [6]
  14. ^ [7]
  15. ^ [8]
  16. ^ Brittingham A. & de la Cruz G.P. (2004): Ancestry: 2000 - Census 2000 Brief. U.S. Census Bureau
p · p · u · zZastava Slovenije Slovenija
Zgodovina
Časovni pregled  • Noriško kraljestvo/Panonija • Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe • Samova zveza • Karantanija  • Spodnja Panonija • Regnum Carantanum  • Kranjska krajina • Slovenska marka • Spanheimi  • Celjski grofi  • Vojvodina Kranjska  • Ilirske province  • Ilirsko kraljestvo  • Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi  • Metternichov absolutizem  • Revolucije leta 1848  • Bachov absolutizem  • Taborsko gibanje  • Soška fronta  • Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945  • Država Slovencev, Hrvatov in Srbov  • Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev  • Slovenska krajina (Ogrska)  • Murska republika  • Kraljevina Jugoslavija  • Dravska banovina  • NOB  • Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991  • Socialistična federativna republika Jugoslavija  • Socialistična republika Slovenija
Politika
in vlada
Geografija
Gospodarstvo
Demografija
Kultura
Arhitektura
Gradovi • Dvorci • Trdnjave • Samostani • Cerkve
Religija
Promet
Mediji
Simboli
Šport
Ostalo


Ljudje  Ta članek s področja sociologije je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.
Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenci&oldid=4036470«