Slovenci
| Slovenci | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Število pripadnikov | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
2 milijona (ocena)[navedi vir] |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Regije z večjim številom pripadnikov | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1.630.000 (2002)[1] |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Jeziki | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| slovenščina | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Religije | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Prevladujejo rimokatoličani (59,6 %), nekaj je tudi protestantov (1,0 %) - od tega evangeličanov (0,8 %), pravoslavcev (0,2 %), muslimanov (0,2 %). 3,9 % je vernih a ne pripadajo nobeni veroizpovedi. Ateistov je 11,4 %. 16,7 % je neopredeljenih.[1] | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Sorodne etnične skupine | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| drugi Slovani |
Slovénci so evropski slovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,6 milijona)[15], v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3000).
Slovenija ima po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (RS) 1.996.370 prebivalcev, od tega 45.226 tujcev (31.3.2004). 30.812 slovenskih državljanov prebiva v tujini. Državljanov RS, ki imajo v RS stalno ali začasno prebivališče, vendar so že več kot leto odsotni zaradi prebivanja v tuji državi (zdomci), je 17.635 (vir: popis prebivalstva RS 2002). V drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah je rojenih 181.400 slovenskih državljanov; v Nemčiji 12.400, v Avstriji 5.700.
Manjšine: v Avstriji se je na Koroškem za Slovence (po narodnosti) opredelilo 12.586 avstrijskih državljanov (vir: Volkszählung in Österreich, 2001), slovenska manjšina v Italiji šteje okoli 100.000 pripadnikov.
Slovenci sodijo v najbolj severozahodno skupino južnih Slovanov, govorijo slovenščino.
Veliko Slovencev živi med drugim drugod po Evropi, v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in celo na Japonskem, v Južnoafriški republiki ali na Madagaskarju. V Nemčiji živi 19.400 slovenskih državljanov, največ (7.787) v zvezni deželi Baden-Württemberg (vir: Statistisches Landesamt Baden-Württemberg, 2002).
Vsebina |
Alpski Slovani v zgodnjem srednjem veku [uredi]
Naselitev Slovanov na današnjem slovenskem etničnem prostoru je potekala v dveh naselitvenih valovih. Prvi val, ki je prišel s severa, je datiran okoli leta 550. Ti Slovani so pripadali zahodnoslovanski jezikovni skupini, prihajali pa so s področja Moravske.
Drugi, pomembnejši naselitveni val, ki je prišel z jugovzhoda, je datiran po letu 568, ko so se umaknili z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo Langobardi. V izpraznjeni prostor, ki so ga deloma še naseljevali ostanki romaniziranih staroselcev, so se začeli naseljevati Slovani, ki so na to območje prodrli s pomočjo Avarov.
Ob slabitvi avarske oblasti nad Slovani v vzhodnih Alpah in Panoniji se je na prostoru južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna krajina Slovanov (marca Vinedorum) s svojim knezom. Med letoma 623 in 658 so bili Alpski Slovani združeni pod kraljem Samom v t. i. Samovo plemensko zvezo, ki je po Samovi smrti propadla, neodvisnost pa je ohranila plemenska kneževina na območju današnje avstrijske Koroške, imenovana Karantanija.
Alpski Slovani v Frankovskem in Svetem rimskem cesarstvu [uredi]
Zaradi vse hujšega pritiska Avarov na Karantanijo z vzhoda je ta sprejela zvezo z Bavarci leta 745 in pozneje priznala tudi Franke za svoje vladarje. V 8. stoletju je počasi prevzela krščansko vero. Zadnja kneževina v tem obdobju je bila Kocljeva kneževina v Panoniji, ki je zgubila svojo samostojnost leta 874. Po porazu Ogrov (Madžarov) pri Augsburgu leta 955 je izločil cesar Svetega rimskega cesarstva, Oton II., Karantanijo iz Bavarske, z ustanovitvijo Koroške vojvodine leta 976. Okrog Koroške se je na meji cesarstva oblikoval tudi venec mejnih grofij: Karantanske marke, Podravske in Savinjske marke ter Kranjske.
Razvoj slovenskega naroda [uredi]
Prvi zapisi v predhodnici slovenščine so Brižinski spomeniki, ki so tudi najstarejši ohranjeni latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke Möll (slovensko Bela ali Mela), na današnjem avstrijskem Koroškem.
Izraz Slovenec se je verjetno pojavil šele po letu 1000, vendar je enoznačen pomen dobil šele v 19. stoletju, ko je slovenščina prevzela iz češčine besedo Slovan za označevanje vseh Slovanov. Do tedaj je namreč izraz Slovenec lahko označeval Slovence ali Slovane.
Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju reformacije, kot moderni narod pa po prevladujočem prepričanju šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.
Slovenci v tujini [uredi]
- Ameriški Slovenci: po popisu iz leta 2000 176.691 Američanov navaja slovensko poreklo [16]
- Argentinski Slovenci
- Avstralski Slovenci
- Koroški Slovenci
- Slovenci v Italiji
- Kanadski Slovenci
- Madžarski Slovenci
- Štajerski Slovenci
Glej tudi [uredi]
Opombe in sklici [uredi]
- ^ 1,0 1,1 Popis prebivalstva 2002. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 11.7.2007.
- ^ [1]
- ^ Kavrečič, Petra (2008). Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji in primerjava nekaterih aspektov pravne zaščite in pravic s slovensko manjšino v Italiji. Koper, Trst: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, SLORI. COBISS 1496275.
- ^ Ethnic origin. 2006 census. Statistics Canada. Pridobljeno 15.10.2009.
- ^ [2]
- ^ [3]
- ^ [4]
- ^ [5]
- ^ Population by ethnicity, census 2001. Državni zavod za statistiko, Hrvaška. Pridobljeno dne 12. 07. 2007.
- ^ Population by national or ethnic groups by Census 2002. Statistical office of the republic of Serbia. Pridobljeno dne 12. 07. 2007.
- ^ 11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 11,5 11,6 11,7 11,8 Trebše-Štolfa, Milica, ur., Klemenčič, Matjaž, odg. ur.: Slovensko izseljenstvo: zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice. Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica, 2001.(COBISS)
- ^ Population by mother tongue, nationality and sex, 1900–2001. Hungarian central statistical ofiice. Pridobljeno dne 12. 07. 2007.
- ^ [6]
- ^ [7]
- ^ [8]
- ^ Brittingham A. & de la Cruz G.P. (2004): Ancestry: 2000 - Census 2000 Brief. U.S. Census Bureau