Boris A. Novak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Boris A. Novak
B a novak.JPG  *
Boris A. Novak leta 2009
Rojstvo 3. december 1953({{padleft:1953|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (61 let)
Poklic pesnik

Boris A. Novak, slovenski pesnik, dramaturg, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik in urednik, * 3. december 1953, Beograd, SR Srbija, SFRJ.

Boris A. Novak je eden pomembnejših sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev. Piše epsko-lirsko poezijo, zlasti kratke pesnitve in sonetne vence.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Otroštvo je preživel v Beogradu, kjer je tudi dokončal osnovno šolo. Črka A med imenom in priimkom je povezana z imenoma obeh staršev; oče je bil Ante Novak, eden izmed prvih slovenskih partizanov, po poklicu statistik, mati Anica Novak pa je bila novinarka. Boris A. Novak je leta 1972 maturiral na II. gimnaziji v Ljubljani, zdaj Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana. Študiral je primerjalno književnost in filozofijo, ter doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je zdaj docent za primerjalno verzologijo. Delal je kot dramaturg v SNG Drama v Ljubljani, bil vrsto let urednik literarne revije za otroke Kurirček, V času politične gonje po izidu sporne 57. številke pa je opravljal dolžnost urednika Nove revije. V letih 1988-89 se je študijsko izpopolnjeval v ZDA. S štipendijo IREX je raziskoval sodobno ameriško književnost in gledališče na Univerzi Minnesota v Minneapolisu. Leta 1991 je na Univerzi Tennessee predaval kot izredni profesor in nosilec Katedre odličnosti v humanističnih vedah, enega izmed najbolj prestižnih ameriških akademskih nazivov. Zdaj je svobodni književnik in od maja 1991 predsednik slovenskega centra PEN. Organiziral je pomoč za begunce iz nekdanje Jugoslavije in pisatelje iz obleganega Sarajeva, največjo humanitarno akcijo v zgodovini Slovenskega in Mednarodnega PEN-a. L. 2002 je bil izvoljen za podpredsednika Mednarodnega PEN-a. Doktorsko disertacijo Recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji, ki je nastajala pod mentorstvom prof. dr. Evalda Korena na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je uspešno zagovarjal leta 1996. Leta 1996 ga je Univerza v Ljubljani izvolila v naziv docenta za primerjalno književnost in literarno teorijo, leta 2002 pa v naziv izrednega profesorja. Od leta 1996 predava na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Boris A. Novak je pisec številnih spremnih tekstov h knjigam in mentor mnogim študentom pri pisanju diplomskega dela.

Nagrade, priznanja in odlikovanja[uredi | uredi kodo]

  • Zlata ptica, nagrada Zveze socialistične mladine Slovenije mladim umetnikom, za pesniško zbirko Stihožitje (1978)
  • tretja nagrada na natečaju Radia Slovenija za radijske igre, namenjene otrokom, za Nebesno gledališče (1978)
  • nagrada Prešernovega sklada za pesnitev 1001 stih (1984)
  • Jenkova nagrada Društva slovenskih pisateljev za pesniško zbirko Mojster nespečnosti (1984)
  • Sovretova nagrada za prevod Mallarmejeve lirike (1990)
  • Zlati znak, Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU za verzološko knjigo Oblika, ljubezen jezika (1998)
  • uvrstitev pravljice Mala in velika Luna na Častni seznam najboljših del za otroke in mladino, ki ga pripravlja IBBY (1998)
  • Bosanski stećak, za pesniški opus (2000)
  • Častni znak svobode Republike Slovenije za prispevek k demokratizaciji, humanitarno dejavnost in promocijo slovenske kulture v tujini (2000)
  • uvrstitev izbora pesmi za otroke Kako rastejo stvari na seznam najboljših del Bele vrane (2005)
  • Red umetnosti in književnosti (2011)[1]

Dela[uredi | uredi kodo]

Poezija[uredi | uredi kodo]

  • Stihožitje, 1977
  • Hči spomina(lirske pesnitve), 1981
  • 1001 stih (pesnitev), 1983
  • Kronanje (sonetni venci),1984
  • Vrtnar tišine- Gardener of Silence (dvojezična slovensko-angleška izdaja z reporodukcijami slik Vide Slivniker Belantič), 1990
  • Oblike sveta (pesmarica pesniških oblik),1991
  • Stihija, 1991
  • Mojster nespečnosti, 1995
  • Oblike srca, 1997
  • Odsotnost, 1999
  • Alba, 1999
  • Odmev, 2000
  • Žarenje, 2003
  • Obredi slovesa, 2005

Poezija za otroke[uredi | uredi kodo]

  • Prebesedimo besede!, 1981
  • Domišljija je povsod doma,1984
  • Periskop, 1989
  • Blabla, 1995
  • Zarja časa, 1997
  • Čarovnije sveta, 1999
  • Kako rastejo stvari, 2004

Lutkovne in radijske igre za otroke[uredi | uredi kodo]

Pravljice[uredi | uredi kodo]

  • Nebesno gledališče skupaj z Jerko Novak, 1990
  • Mala in velika Luna, 1994

Avtorjeva želja v otroških zbirkah je, da bi se kljub svoji odraslosti čimbolj približal otroški sposobnosti v izmišljanju novih in prebesedenju starih besed ob tem sam vračal v otroštvo, ki ga tako pogreša. Ob podrobni analizi teh pesmi lahko ugotovimo, da se mu je ta želja uresničila.

Dramatika[uredi | uredi kodo]

  • Dramski diptih: Vojaki zgodovine (dramska kronika 1918-1948)
  • Hiša iz kart (igra), 1988

Osnovna področja njegovega znanstvenoraziskovalnega dela[uredi | uredi kodo]

  • primerjalna verzologija (Oblika, ljubezen jezika: recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji, 1995; Po-etika forme, 1997; Sonet, 2004; Zven in pomen: študije o slovenskem pesniškem jeziku, 2005)
  • srednjeveška in renesančna književnost (Ljubezen iz daljave: provansalska trubadurska lirika, 2003)
  • simbolizem (Simbolistična lirika, 1997; Pogledi na francoski simbolizem, 2007)

Boris A. Novak je pisec številnih spremnih tekstov h knjigam in mentor mnogim študentom pri pisanju diplomskega dela. »S skrajno osebnim, boleče zrelim in izpovednim tonom nadaljuje, poglablja in razširja poetiko prejšnje zbirke Mojster nespečnosti, [...] za katero je avtor prejel ugledno Jenkovo nagrado. Rdečo nit nove zbirke pa tvorijo ljubezenske pesmi, ki odpirajo novo stran v književnosti slovenske erotike.« (Alba, Založba Mladinska knjiga, 1999).

Opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]