Julij Betetto

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Julij Betetto
Portret
Rojstvo27. avgust 1885({{padleft:1885|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1]
Ljubljana[1]
Smrt14. januar 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[2][3] (77 let)
Ljubljana
Državljanstvo Federativna ljudska republika Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicpevec, skladatelj

Julij Betetto, slovenski pevec (basist - »basso cantate«), skladatelj in pedagog, * 27. avgust 1885, Ljubljana, † 14. januar 1963, Ljubljana, Slovenija.

Bil je steber ljubljanskega opernega in koncertnega dogajanja. V dolgoletnem nastopanju je pel vse glavne basovske vloge svetovnega opernega repertoarja. Nastopal je tudi v operah na Dunaju in v Münchnu.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Prepevati je začel v zboru Delavskega društva, izobraževal pa se je v šoli Ljubljanske glasbene matice (v zboru, ki ga je vodil Matej Hubad), kasneje pa še pri tedaj vodilnemu slovenskemu pevskemu pedagogu, Franu Gerbiču. V operi je debitiral z 18-imi leti z vlogo Mihe v Smetanovi operi Prodana nevesta. Leta 1905 je opravil avdicijo v Dunajski dvorni operi, vendar se je zaradi slabih finančnih pogojev vrnil v Ljubljano, kjer je kmalu kot solist zaslovel do te mere, da je prejel avstrijsko štipendijo in celo priporočila skladatelja in dirigenta Gustava Mahlerja. Tako je dobil stalni angažma v Dunajski dvorni operi, kjer je do leta 1922 nastopil več kot 1000-krat, v vseh pomembnih basovskih vlogah železnega repertoarja. Leta 1923 se je vrnil v Ljubljano, kjer je postal ravnatelj ljubljanske Opere.

Med letoma 1933 in 1940 je bil ravnatelj konservatorija Ljubljanske glasbene matice, ko se je le-ta leta 1939 preimenoval v Akademijo za glasbo v Ljubljani pa njen rektor (v današnjem času bi bil njegov naziv dekan). Leta 1951 je prejel Prešernovo nagrado za svoje umetniško in pedagoško glasbeno delo.

Leta 1954 je z vlogo don Bazilia v operi Seviljski brivec na odru ljubljanske Opere proslavil petdesetletnico svojega umetniškega delovanja.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Tina Bohak: Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev (2015)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Kimovec Franc. »Betetto Julij«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.