Janez Bernik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Janez Bernik, slovenski slikar, akademik, 6. september 1933, Gunclje pri Ljubljani.

Janez Bernik se je po končani šoli za umetno obrt leta 1951 vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1955 tudi diplomiral, in sicer, iz slikarstva pri profesorju Maksimu Sedeju. Od 1955 do 1957 je pri profesorju Sedeju obiskoval še dvoletno slikarsko specialko in pa od 1956 do 1958 dvoletno specialko za grafiko pri profesorjih Božidarju Jakcu in Riku Debenjaku. Leta 1959 prejme štipendijo francoske vlade za študijsko izpopolnjevanje v grafičnem ateljeju Johnyja Friedlaenderja v Parizu. Znanje si je nabiral tudi na študijskih potovanjih (Italija, Francija…). Od 1958-1969 deluje kot svobodni umetnik, dokler leta 1970 ne začne poučevati na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kot profesor risanja in slikanja, od 1979 pa je bil tudi redni profesor in predstojnik oddelka za slikarstvo, do leta 1996, ko se je upokojil. Bil je član grupe 69 in je sodeloval na vseh njenih razstavah. Leta 1989 postane izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, leta 1993 pa je izvoljen za rednega člana. Od 1992 je tudi zunanji dopisni član Accademiae Nazionale di san Luca v Rimu in od 1996 redni član Academiae Scientiarum et Artium Europaea v Salzburgu.

Janez Bernik je vsestranski umetnik in je dosegel odlične rezultate v slikarstvu, kiparstvu, kiparstvu, grafiki, ilustraciji, tapiseriji, knjižni opremi in poeziji. Njegovi grafični listi so v mnogih znanih svetovnih galerijah in zbirkah. Imel je več kot 60 samostojnih razstav v Sloveniji in po svetu, med drugim v vseh glavnih galerijah nekdanje Jugoslavije, v Celovcu, Milanu, Rimu, Parizu, Berlinu, New Yorku … Večkrat je razstavljal tudi na Beneškem bienalu, sodeloval pa je tudi na mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini. Izdal je štiri samostojne grafične mape, zadnja Katharsis ad infinitum z 19 sitotiski (MGC, Lj. 1997). Svoje pesmi je objavil v dveh zbirkah, prvo v monografiji Črte (1977), drugo z naslovom Triptih pa v katalogu Razstava 1985 ter v Novi reviji. Za svoje delo je prejel več domačih in mednarodnih nagrad. Od domačih nagrad so pomembne predvsem nagrada Prešernovega sklada za slikarstvo in grafiko (1963), Jakopičeva nagrada za slikarstvo (1971) in Prešernova nagrada (1981), od mednarodnih pa je veliko častnih nagrad in pa zlatih medalj za slikarsvo oz. grafiko.

Njegova slikarska dela hranijo slovenske galerije v Ljubljani, Mariboru, Ajdovščini in Idriji ter pa galerije in muzeji po večini večjih evropskih mest (London, Dunaj, Praga, Zagreb, Varšava, Pariz, Rim, Amsterdam…). Veliko njegovih del hranijo tudi galerije v Severni in Južni Ameriki (San Francisco, Washington, New York, Buenos Aires, Rio de Janeiro) in celo na Japonskem (Tokio).