Ciril Kosmač

Ciril Kosmač
Rojstvo:	28. september 1910 Slap ob Idrijci
Smrt:	28. januar 1980 Ljubljana
Poznan/a po:	pisatelj, scenarist

Ciril Kosmač, slovenski pisatelj, * 28. september 1910, Slap ob Idrijci, † 28. januar 1980, Ljubljana.

Življenje

Ciril Kosmač se je rodil 28. septembra 1910 na Slapu ob Idrijci. Šolo je obiskoval v Gorici in Tolminu, kjer je leta 1928 opravil malo maturo. Ker je sodeloval v organizaciji TIGR, je bil leta 1929 kot eden prvih Slovencev aretiran, vendar so ga leta 1930 na tržaškem procesu oprostili zaradi mladoletnosti. Prebegnil je v Ljubljano, kjer je sodeloval pri različnih organizacijah in časopisih. Nato je odšel v tujino, sprva v Pariz (1938). Leta 1942 se je preselil v London, kjer je delal za radio BBC. Med vojno se je pridružil partizanom in se leta 1944 vrnil v domovino. Po vojni je bil urednik Slovenskega poročevalca, Tovariša in dramaturg pri Triglav filmu. Od leta 1961 je bil član SAZU. Štiri leta kasneje pa je prejel Župančičevo nagrado. Leta 1968 je postal predsednik Društva slovenskih pisateljev. Leta 1979 mu prisodijo Prešernovo nagrado, ki pa je naslednjega leta ni mogel prevzeti, saj je umrl 28. januarja 1980 v Ljubljani. Pokopan je na pokopališču v Ročah nad Slapom ob Idrijci.

Kosmača uvrščamo v povojno slovensko pripovedništvo, in sicer v socialni realizem. V njegovih novelah je motiv smrti prevladujoč motiv. Kosmač največ pripoveduje o rojstnih krajih, o stiskah in upanju, o sebi in ljudeh okoli sebe, o ljubezni do domačega kraja in o raznarodovalnih pritiskih tujcev, o dobrih, malih čudakih z velikimi srci, o drobnih srečah in velikih nesrečah.

Zanimivosti

• Njegova dela so prevedena v šestnajst jezikov, celo v kitajščino, albanščino, arabščino in v malteški jezik.
  
• Prepotoval je večino celinske Evrope in Anglije, bil je večkrat v Sovjetski zvezi, na Finskem in v Južni Ameriki.
  
• Leta 1949 je prejel Prešernovo nagrado za scenarij Na svoji zemlji, leta 1980 pa za življenjsko delo – razglasitev je bila deset dni po njegovi smrti, vendar naj bi zanjo pred smrtjo že izvedel.
  
• Napisal je tri scenarije za celovečerne filme po svojih delih: po noveli Očka Orel film Na svoji zemlji (1948), Balada o trobenti in oblaku (1961), Tistega lepega dne (1962); leta 1994 je bil posnet film Tantadruj.
  
• Po njem je poimenovana knjižnica v Tolminu in osnovna šola v Piranu

Bibliografija

Mladinska proza

Pripovedna dela

• V gaju življenja (izbor za mlade, 1972) (COBISS)
• Medvejke (1981) (COBISS)
• Kamen in njiva, Pravljica o maku (1984) (COBISS)
• Pomladni dan (izdaja za mlade, 1996) (COBISS)

Prozna besedila

Kratka proza

• Sreča in kruh (1946) (COBISS)
• Smrt nedolžnega velikana (1952) (COBISS)
• Balada o trobenti in oblaku (1956-1957) (COBISS)
• Iz moje doline (1958) (COBISS)
• Tantadruj (1959) (COBISS)
• Sreča in lepota (izbor, 1973) (COBISS)
• Prazna ptičnica (1988) (COBISS)
• Tantadruj in druge novele (1995) (COBISS)

Kratek roman

• Pomladni dan (1953) (COBISS)

Glej tudi

• seznam slovenskih akademikov
• seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
• seznam slovenskih pisateljev
• Na svoji zemlji
• V gaju življenja
• Analiza članka Izbrano delo Cirila Kosmača

Viri

• Ciril Kosmač, Pomladni dan, 2001, Ljubljana, (zbirka Klasje)