Slavko Pregl

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Slavko Pregl, slovenski pisatelj, * 9. september 1945, Ljubljana.

Je mladinski pisatelj, pripovednik, basnopisec, založnik in urednik. Piše kratko in povestno prozo za mladino in tudi odrasle. Objavlja prozna dela, basni, satirične in humoristične tekste in poljudnoznanstvena dela.

Vsebina

[uredi] Življenje

Rojen je 9.9.1945 v Ljubljani. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani leta 1972.

Z novinarskim in literarnim delom je začel v gimnaziji, ko je deloval kot urednik šolskega glasila Utripi. Ves čas urednikovanja se je ukvarjal s pisanjem. Pisal je humoristične črtice, basni, povesti, satire, ki so najprej izhajale v revijah in časopisih, za katere je dobil več priznanj.

V Letih 1969 do 1991 je bil zaposlen v založbi Mladinska knjiga. Od 1991 do 2002 je bil samostojni založnik, direktor založbe EWO. Od leta 2003 ima status samozaposlenega v kulturi.

Od leta 2004 do marca 2008 je bil predsednik Društva Bralna značka. V letih od 2005 do 2007 je bil podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, konec leta 2007 pa je postal predsednik omenjenega društva. Podpredsednik Foruma 21 je od njegove ustanovitve leta 2004. V letu 2009 pa je postal direktor Javne agencije za knjigo.

Leta 2004 je soustanovil gibanje Forum 21.[1]

[uredi] Delo

Za njegova dela je značilen realističen način pisanja. Njegova tematika vsebuje zabavne in napete pripovedi o mladih, pri čemer je njegova problematika tudi soočanje mladih s svetom odraslih. Za njegova mladinska dela so značilna vedrina, radoživost in humor. Med njegovimi številnimi deli izstopajo predvsem pripovedi o duhovitih skupnih pustolovščinah. Njegovi literarni junaki temeljijo na resničnem življenju. V njegovih mladinskih delih je večkrat mogoče zaslediti temo, kako starši oziroma starejši gledajo na mlajšo generacijo in pa, kakšen odnos imajo starši in otroci med seboj. Slavka Pregla vodi pereč motiv mladostnikov in otrok s problemi v družini in družbi.

[uredi] Bibliografija

[uredi] Priznanja in nagrade

1972 je dobil Srebrno ćivijo na jugoslovanskem festivalu humorja in satire v Šabcu za zgodbo Zadnja želja.

Leta 1973 je osvojil tretjo nagrado na jugoslovanskem natečaju Radoje Domanović v Beogradu, za zgodbo Razkošje v glavi.

Leta 1978 je usvojil drugo nagrado za satiro na tečaju Primorskega dnevnika. Istega leta je prejel tudi Levstikovo nagrado.

Leta 2003 je prejel nagrado za satiro Grand prix Aleko na mednarodnem tečaju v Sofiji.

Leta 2004 nagrado večernico za knjigo Srebro iz modre špilje.

Leta 2005 Desetnico za knjigo Usodni telefon.

Leta 2007 je dobil Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo v založništvu.

Leta 2010 pa Župančičevo nagrado.

[uredi] Literatura

  • Diplomsko delo: Pripovedne značilnosti Preglovih del, primernih za razredno stopnjo osnovne šole, Mateja Hribar, Ljubljana, 2000 (COBISS)
  • Petdeset zlatnikov, Igor Saksida, Učila, založba, d.o.o., Tržič, 1998 (COBISS)
  • Leksikoni Cankarjeve založbe, slovenska književnost, Ljubljana 1982 (COBISS)

[uredi] Viri in opombe

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

[uredi] Glej tudi



Osebna orodja
Imenski prostori
Različice
Dejanja
Navigacija
Občestvo
Podpora
Tiskanje/izvoz
Pripomočki
V drugih jezikih