Lavoslav Schwentner
| Lavoslav Schwentner | |
|---|---|
 |
|
| Rojstvo: | 15. december 1865 Vransko |
| Smrt: | 30. december 1952, Vransko |
| Poklic: | založnik |
Lavoslav Schwentner (švéntner), prvi slovenski sodobni založnik, * 15. december 1865, Vransko, † 30. december 1952, Vransko.
Schwentner je obiskoval osnovno šolo v rojstnem kraju, od 1876 pa 4 razrede gimnazije v Celju, nato se učil knjigovodstva in korespondence. Ker se je dogovoril z Andrejem Levakom iz Brežic, da prevzame njegovo knjigarno, je 1887 na Dunaju opravil tečaj iz knjigotrštva in se kot praktikant izpopolnil še v knjigarni A. Storch in sin v Pragi. Od 15. maja 1888–1897 je vodil prevzeto knjigarno v Brežicah, 1897 odšel v Nemčijo, da tam proučil ustroj in delovanje nemškega založništva in navezal poslovne zveze. Dne 1. julija 1898 je v Ljubljani odprl lastno podjetje na Dvorskem trgu 3, v pritličju pod Narodno kavarno, 7. novembra 1904 pa v poslopju Mestne hranilnice. Podjetje je sam vodil do 1938, ko ga je oddal A. Erbežniku. Leta 1948 je podjetje prevzela DZS.[1]
Schwentner je izdal številne knjige pomembnih slovenskih avtorjev. Prvi je sistematično izdajal knjige za otroke ter zanje pridobival naše najboljše književnike in ilustratorje. Med leti 1900 do 1904 je izdajal in urejal revijo Slovenska knjigarna, ki je izhajala kot priloga LZ, v kateri je obravnaval probleme takratnega slovenskega založništva ter istočasno objavljal novice o svojih knjigah. Slovenska knjigarna je bila prva slovenska založniška strokovna revija.
Schwentner je bil soustanovitelj in prvi predsednik Združenja založnikov in knjigotržcev Jugoslavije (1933-1935). Vendar pa je založništvo po 1. svet. vojni vedno bolj opuščal. Čeprav je imel nekaj predhodnikov med slovenskimi in priseljenimi založniki upravičeno velja za prvega sodobnega slovenskega založnika. Oblikovanje slovenske knjige je dvignil na evropski nivo, kar je seveda vplivalo na vse kasnejše založnike do druge svetovne vojne. Prav zaradi sodelovanja z avtorji slovenske moderne, še posebej z I. Cankarjem si je pridobil tudi sloves kulturnega delavca in pospeševalca dobre in lepe slovenske besede.[2]
Viri [uredi]
 |
Ta biografski članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
