Celje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
Celje
Pogled s Celjskega gradu proti severozahodu, 2004
Pogled s Celjskega gradu proti severozahodu, 2004
Grb Celja
Grb
Vzdevek: Knežje mesto
Mestna občina Celje
Mestna občina Celje
Koordinati: 46°14′24″N 15°16′12″E / 46.24, 15.27
Država Zastava Slovenije Slovenija
Neformalna pokrajina Štajerska
Pokrajina Savinjska
Statistična regija Savinjska
Mestna občina Celje
Ustanovitev 46 (kot Municipium Claudia Celeia)
Mesto
Upravljanje
 - vrsta: mestni svet
 - župan Bojan Šrot (SLS)
Nadmorska višina 238 m
Prebivalstvo
 - mesto: 37.834
Časovni pas CET (UTC+1)
 - poletni (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 3000
Območna koda 03
Mesta dvojčki
 - Grb Grevenbroicha Grevenbroich Zastava Nemčije Nemčija
 - Grb Singena Singen Zastava Nemčije Nemčija
Avtomobilska oznaka CE
Uradna spletna stran: www.celje.si

Celje [cêlje] je mesto in sedež istoimenske mestne občine v Republiki Sloveniji, ki leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini. Srednja nadmorska višina mesta je 238 m. S 45.826 prebivalci je Celje tretje največje slovensko mesto. Največja znamenitost je stari Celjski grad, ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine na slovenskem.

Vsebina

[uredi] Mestne četrti in krajevne skupnosti

Mesto Celje ima 10 mestnih četrti in mestna občina 9 krajevnih skupnosti:

Mestne četrti

Krajevne skupnosti

  • Aljažev hrib
  • Ljubečna
  • Medlog
  • Ostrožno
  • Pod gradom
  • Škofja vas
  • Šmartno v Rožni dolini
  • Teharje
  • Trnovlje
Celje, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681
Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje Otok. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.

[uredi] Mestni predeli

[uredi] Zgodovina mesta

Celje leta 1938, slika Pelikan

Prva naselbina se je pojavila v času halštatske kulture. Za časa Keltov je bil kraj znan kot Keleja (Keleia), kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče.[navedi vir] V 1. stoletju pr. n. št. so naselbino osvojili Rimljani in jo poimenovali Celeia (Civitas Celeia). Mestne pravice je pod imenom Municipium Claudia Celeia dobilo leta 46, med vladavino rimskega cesarja Klavdija (10 pr. n. št.-54, vladal 41-54).

Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z obzidjem in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga Troja« - Troia secunda. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz Ogleja (Aquileia) v Panonijo.

Narodni dom, sedež mestne občine Celje, Trg celjskih knezov, (Jan Vladimir Hrásky, 1895-1896)

Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju[navedi vir]. Celeio je Konstantin I. Veliki (272-337) okoli leta 320 pripojil Ogleju.

V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem srednjem veku so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137).

Mesto je dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, mestne pravice pa 11. aprila 1451, z ukazom Celjskega grofa Friderika II.

Prva gimnazija v Celju je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji.

[uredi] Zgodovinska imena mesta

  • keltsko Keleja, Keleia (’zaklonišče’ ali ’zavetišče’)
    • Kilia (koren *K-L- ali tudi *K-R-; ’kamen, kleč, zemljišče’) [1]
  • latinsko Celeia [1]
  • Cilia (srednjevška latinščina) [1]
  • Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137)
  • Cili
  • Cilie
  • Chilia [1]
  • Celle (vsaj začetek 20. stoletja)
  • madžarsko Cille
  • nemško Cilia, Cilli, Zilli (1825)

[uredi] Prebivalstvo

Etnična sestava 1991:

Leto Št. prebivalcev[2]
1439 1000
1798 1400
1820 1635
1834 1511
1840 1793
Leto Št. prebivalcev
1900 6743
1924 7750
1940 20.000
2002 48.081
2007 45.826

Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med južnoštajerskimi mesti na tretjem mestu, Maribor je imel 1834, Ptuj pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci). V letu 2007 je imelo Celje 45.826 prebivalcev, prebivalstvo je naglo naraslo, v zadnjih 8 letih za kar 8000. Z okolico ima mesto 71.144 prebivalcev.

[uredi] Znamenitosti

Glej tudi: seznam zgradb in objektov v Celju

[uredi] Zgodovinske in kulturne stavbe

Celjski dom, (Peter Paul Brang, 1905-1906)
Stara grofija
Ljudska posojilnica, (Jože Plečnik, 1928-1929)
Celje leta 2004, pogled s Friderikovega stolpa Celjskega gradu proti severozahodu. Lepo se vidi drugačna rečna struga Savinje.

[uredi] Sakralne stavbe

[uredi] Hoteli

[uredi] Mostovi

[uredi] Kultura

  • Pokrajinski muzej Celje - predstavlja etnološko zbirko bolj celjske okolice kot mesta samega, osnovne panoge poljedelstva, živinoreje, lesarstva, sadjarstva in vinogradništva ter hmeljarstva. Muzej hrani bogato zbirko težkih in drobnih orodij za obdelavo zemlje in druga spremljajoča dela, večino orodij so izdelali domači mojstri. Prikazana so tudi orodja domače obrti za predilstvo, tkalstvo, barvarstvo, lončarstvo, čebelarstvo, pletarstvo. Dodana je tudi zanimiva zbirka svetovne popotnice in pisateljice ter pesnice Alme Maksimiljane Karlin.
  • Muzej novejše zgodovine Celje - velik del muzeja je namenjen obsežnim etnološkim zbirkam in številnim obrtem v mestu Celju in okolici mesta. Obrti so prikazane v obliki ulice, kot je dejansko v Celju obstajala in po njej obiskovalci hodijo. Manjka pa tisti del Celja, ki je največji in najmočnejši - industrija, ta je na ogled v podrti Cinkarni - »Šmelc«. Na tem prostoru so leta 2005 postavili temelje za nov tehnološki polis z mednarodno univerzo, ki bo dokončan do leta 2013.

[uredi] Znani Celjani in osebnosti, rojene v Celju

glej tudi seznam častnih meščanov Celja.

[uredi] Pobratena in prijateljska mesta

Pobrateni mesti[3]
Wa gv fa1.jpg Grevenbroich Zastava Nemčije Nemčija (od leta 1986)
Wappen Singen Hohentwiel.png Singen Zastava Nemčije Nemčija (od leta 1990)
Prijateljska mesta
Grb Budve Budva Flag of Montenegro.svg Črna gora
Grb Čerepovca Čerepovec Zastava Rusije Rusija
Grb Ćuprije Ćuprija Zastava Srbije Srbija
Grb Gradca Gradec Zastava Avstrije Avstrija
Grb Špitala ob Dravi Špital ob Dravi Zastava Avstrije Avstrija

[uredi] Glej tudi

[uredi] Opombe in sklici

  1. ^ a b c č Paliga, Sorin. Archaic place names in Slovenia: pre-indoeuropean, indo-european (Illyrian, Celtic, Thracian), early romance (v angleščini) (PDF). Pridobljeno dne 2009-04-19.
  2. ^ Orožen, str. 362-365
  3. ^ Partnerska mesta. Pridobljeno dne 2009-01-17.

[uredi] Viri

  • Orožen, Janko (1971). Zgodovina Celja in okolice, 1. del, v Celjski zbornik, Celje: Kulturna skupnost v Celju. (COBISS). 

[uredi] Zunanje povezave

Commons-logo.svg
Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:
p • p • u
Mesta v Sloveniji
Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Celje«