Celje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Celje
Mesto
Pogled s Celjskega gradu proti severozahodu, 2004

Zastava

Grb
Vzdevek: Knežje mesto
Celje se nahaja v državi Slovenija
Celje
Lega mesta Celje v Sloveniji
Koordinati: 46°14′24″N 15°16′12″E / 46.24°N 15.27°E / 46.24; 15.27Koordinati: 46°14′24″N 15°16′12″E / 46.24°N 15.27°E / 46.24; 15.27
Država Zastava Slovenije Slovenija
Neformalna pokrajina Štajerska
Pokrajina Savinjska
Statistična regija Savinjska
Mestna občina Celje
Ustanovitev 45 (kot municipium Claudia Celeia) oziroma leta 15 pr. n. št, kot Keltski Regnum Noricum brez bojev priključijo Rimskemu cesarstvu.
Mesto
Upravljanje
 • Vrsta mestni svet
 • župan Bojan Šrot (SLS) (4. mandat)
Površina
 • Skupno 22,7 km2
Nadmorska višina[1] (pri Vodnem stolpu) 238 m
Prebivalstvo (2011)[2]
 • Skupno 37.834
 • Gostota 1.700 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 3000
Omrežna skupina 03
Mesta dvojčki
 • Grb Grevenbroicha Grevenbroich Zastava Nemčije Nemčija
 • Grb Singena Singen Zastava Nemčije Nemčija
 • Grb Slavonskega Broda Slavonski Brod Zastava Hrvaške Hrvaška
Avtomobilska oznaka CE
Spletna stran www.celje.si
Celje - Staro mestno jedro
Lokacija: Mestna občina Celje
RKD št.: 55 (opis enote)[3]
Razglasitev NSLP: 19. julij 1986

Celje (izgovorjava ) [cêlje] (lokalna izgovarjava [cjêle] ali [cêle][navedi vir]) je mesto in sedež istoimenske mestne občine v Republiki Sloveniji, ki leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini. Srednja nadmorska višina mesta je 238 m. S 37.834 prebivalci (leta 2011[2]) je tretje največje slovensko mesto. Največja znamenitost je stari Celjski grad, ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem.

Mestne četrti in krajevne skupnosti[uredi | uredi kodo]

Mesto Celje ima 10 mestnih četrti in mestna občina 9 krajevnih skupnosti:

Mestne četrti

Krajevne skupnosti

  • Aljažev hrib
  • Ljubečna
  • Medlog
  • Ostrožno
  • Pod gradom
  • Škofja vas
  • Šmartno v Rožni dolini
  • Teharje
  • Trnovlje

Mestni predeli[uredi | uredi kodo]

Zgodovina mesta[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Celja.
Celje, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681
Celje, 1830
Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje Otok. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.

Prva naselbina se je pojavila v času halštatske kulture. Za časa Keltov in starogrških zgodovinarjev je bil kraj znan kot Keleja (Keleia), kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče.[navedi vir] V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali noriški denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili Rimljani in jo poimenovali Celeia (Civitas Celeia). Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja Klavdija (10 pr. n. št.–54, vladal 41–54).

Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z obzidjem in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga Troja« – Troia secunda. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz Ogleja (Aquileia) v Panonijo.

Narodni dom, sedež mestne občine Celje, Trg celjskih knezov, (Jan Vladimír Hráský, 1895–1896)

Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju[navedi vir]. Celeio je Konstantin I. Veliki (272–337) okoli leta 320 pripojil Ogleju.

Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili Huni. Tedanji škof se je zadnjič omenjal leta 579[4] V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem srednjem veku so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137), kot sedež mejnega grofa. O nastanku naselja na mestu antične Celeie v srednjem veku obstaja zelo malo ohranjenih virov. Mesto je verjetno dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, po listinah leta 1323.[4][5]

Mestne pravice je Celje dobilo 11. aprila 1451, z ukazom Celjskega grofa Friderika II. Po izumrtju Celjskih grofov so mesto prevzeli Habsburžani. Začelo se je hitro razvijati v obrtniško in trgovsko središče. Leta 1473 so zgradili mestno obzidje in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred Turki, ob velikem slovenskem kmečkem uporu leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad. V letu 1798 je mesto zajel velik požar. Zgorela je večina poslopij.[6]

Prva gimnazija v Celju je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji.

Leta 1867 je po porazu Avstrije v avstrijsko-pruski vojni mesto postalo del Avstro-Ogrske.

Imena mesta v zgodovini[uredi | uredi kodo]

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Celje leta 1903, slika Stengel & Co.

Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med južnoštajerskimi mesti na tretjem mestu, Maribor je imel 1834, Ptuj pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci). V letu 2007 je imelo Celje 45.826 prebivalcev, prebivalstvo je naglo naraslo, v zadnjih 8 letih za kar 8000. Z okolico ima mesto 71.144 prebivalcev.

etnična sestava leta 1991
Slovenci 33.434 82,1 %
Srbi 1864 4,6 %
Hrvati 1687 4,1 %
Muslimani 466 1,1 %
Jugoslovani 405 1 %
Albanci 189
Makedonci 140
Črnogorci 93
Madžari 41
Ostali 82
Neznano 1972 4,8 %
Neopredeljeni 249
Regionalno opredeljeni 88
leto št. prebivalcev[10]
1439 1000
1798 1400
1820 1635
1834 1511
1840 1793
1900 6743
leto št. prebivalcev
1924 7750
1940 20.000
1995 40.710
2002 48.081
2007 45.826
2010 50.039

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Metalurgija je bila večino 20. stoletja najpomembnejša gospodarska panoga v mestu, po osamosvojitvi Slovenije pa so se bila podjetja prisiljena preusmeriti. Največje podjetje, Cinkarna Celje, je bilo ustanovljeno leta 1873 kot tovarna cinka, kasneje pa je postalo najpomembnejše kemičnopredelovalno podjetje v Sloveniji, specializirano za proizvodnjo titanovega dioksida, ter eden glavnih onesnaževalcev v mestu. Sanacija najbolj onesnažene bližnje okolice tovarne poteka šele zadnjih nekaj let. Tovarna EMO je bila prepoznana v širšem jugoslovanskem prostoru kot proizvajalec emajlirane posode, danes je ločena na več manjših družb, glavna dejavnost pa je proizvodnja orodij za avtomobilsko industrijo. Med večjimi industrijskimi podjetji sta še proizvajalec pisarniške opreme Aero Celje in Zlatarna Celje. Nekdaj močna tekstilna industrija je praktično v celoti propadla.[11]

V novejšem času v gospodarstvu prevladujejo storitve in trgovina. V Celju ima sedež Tuš Holding, ki je iz majhnega lokalnega trgovca prerasel v lastnika mreže supermarketov po vsej državi in razširil dejavnost na mobilno telefonijo ter posredništvo nepremičnin.[11] Trgovinska in poslovna dejavnost je skoncentrirana severno od središča ob Mariborski cesti ter na vzhodu, kjer so bili nekoč obrati Cinkarne. Ob Mariborski cesti stoji tudi celjsko sejmišče, znano predvsem po vsakoletnem Mednarodnem obrtnem sejmu, ki je največji poslovni sejem v tem delu Evrope.[12]

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: seznam zgradb in objektov v Celju

Zgodovinske in kulturne stavbe[uredi | uredi kodo]

Celje leta 2004, pogled s Friderikovega stolpa Celjskega gradu proti severozahodu. Lepo se vidi drugačna rečna struga Savinje.

Sakralne stavbe[uredi | uredi kodo]

Trgi v središču mestnega jedra[uredi | uredi kodo]

Hoteli, hostli, moteli[uredi | uredi kodo]

Športni objekti[uredi | uredi kodo]

Mostovi[uredi | uredi kodo]

Kultura[uredi | uredi kodo]

  • Pokrajinski muzej Celje - predstavlja etnološko zbirko bolj celjske okolice kot mesta samega, osnovne panoge poljedelstva, živinoreje, lesarstva, sadjarstva in vinogradništva ter hmeljarstva. Muzej hrani bogato zbirko težkih in drobnih orodij za obdelavo zemlje in druga spremljajoča dela, večino orodij so izdelali domači mojstri. Prikazana so tudi orodja domače obrti za predilstvo, tkalstvo, barvarstvo, lončarstvo, čebelarstvo, pletarstvo. Dodana je tudi zanimiva zbirka svetovne popotnice in pisateljice ter pesnice Alme Maksimiljane Karlin.
  • Muzej novejše zgodovine Celje - velik del muzeja je namenjen obsežnim etnološkim zbirkam in številnim obrtem v mestu Celju in okolici mesta. Obrti so prikazane v obliki ulice, kot je dejansko v Celju obstajala in po njej obiskovalci hodijo. Manjka pa tisti del Celja, ki je največji in najmočnejši - industrija, ta je na ogled v podrti Cinkarni - »Šmelc«. Na tem prostoru so leta 2005 postavili temelje za nov tehnološki polis (Tehnopolis Celje) z mednarodno univerzo, ki bo dokončan do leta 2013. Celotno Tehnološko mesto na večjem območju tega prostora gradnje, pa bodo delovali še Kreativopolis, Evropolis, poslovni sistemi, ekologija, trajnostna energija, napredne informacijske in komunikacijske tehnologije, Mednarodni finančni in investicijski center (IFIC), v katerih bo poslovalo 300 domačih in tujih podjetij, z več kot 3000 zaposlenimi, v njihovi bližnji okolici bo poskrbljeno tudi za stanovanjski kot sprostitveni del.

Umetnost[uredi | uredi kodo]

Zavod Celeia Celje, ki skrbi za umetnostni razvoj, ponuja v mestu tri galerije, z različnimi tematskimi razstavami skozi vse leto:

Vsakoletne prireditve mesta Celja[uredi | uredi kodo]

V mestu delujeta dva Turistično informacijska centra: eden v Celjskem domu (Krekov trg 3) in drugi na starem celjskem gradu.

Panorama širše okolice Celja z gradu

Znani Celjani in osebnosti, rojene v Celju[uredi | uredi kodo]

glej tudi seznam častnih meščanov Celja.

Pobratena in prijateljska mesta[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[13]
DEU Grevenbroich COA.jpg Grevenbroich Zastava Nemčije Nemčija (od leta 1986)
Wappen Singen Hohentwiel.png Singen Zastava Nemčije Nemčija (od leta 1990)
Vlag slavonski brod.gif Slavonski Brod[13][14] Zastava Hrvaške Hrvaška (od leta 2010)
Prijateljska mesta
Grb Budve Budva Flag of Montenegro.svg Črna gora
Grb Čerepovca Čerepovec Zastava Rusije Rusija
Grb Ćuprije Ćuprija Zastava Srbije Srbija
Grb Gradca Gradec Zastava Avstrije Avstrija
Grb Špitala ob Dravi Špital ob Dravi Zastava Avstrije Avstrija

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin" [Height above sea level of seats of municipalities] (Slovene, English). Statistical Office of the Republic of Slovenia. 2002. 
  2. ^ 2,0 2,1 Statistični urad Republike Slovenije. "Naselja po številu prebivalcev". Pridobljeno dne 2011-11-01. 
  3. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 55". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  4. ^ 4,0 4,1 Otorepec (1990), str. 43.
  5. ^ Habjan (1967).
  6. ^ Fekonja (1895).
  7. ^ 7,0 7,1 7,2 7,3 Paliga, Sorin. "Archaic place names in Slovenia: pre-indoeuropean, indo-european (Illyrian, Celtic, Thracian), early romance" (PDF) (v angleščini). Pridobljeno dne 2009-04-19. 
  8. ^ 8,0 8,1 I. Orožen (1854).
  9. ^ Plinij starejši. "Liber III". Pridobljeno dne 2010-08-11. 
  10. ^ J. Orožen (1971), str. 362-365.
  11. ^ 11,0 11,1 Plut-Pregelj, Leopoldina; Rogel, Carole (2010). "Celje". The A to Z of Slovenia. Scarecrow Press. str. 55–57. ISBN 9781461731757. 
  12. ^ Piano, Brane (7.9.2011). "Pahor in obrtniki optimistični ob odprtju Mednarodnega obrtnega sejma". Delo. Pridobljeno dne 9.12.2013. 
  13. ^ 13,0 13,1 "Partnerska mesta". Pridobljeno dne 2009-01-17. 
  14. ^ "Sporazum o prijateljstvu i suradnji između Grada Slavonskog Broda i Mestne občine Celje" (v hravaščini). Pridobljeno dne 2010-06-17. 

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]