Celje

Celje
—  Mesto  —
Pogled s Celjskega gradu proti severozahodu, 2004
Zastava Grb
Vzdevek: Knežje mesto
Celje Lega mesta Celje v Sloveniji
Koordinati: 46°14′24″N 15°16′12″E
Država	Slovenija
Neformalna pokrajina	Štajerska
Pokrajina	Savinjska
Statistična regija	Savinjska
Mestna občina	Celje
Ustanovitev	45 (kot municipium Claudia Celeia) oziroma leta 15 pr. n. št, kot Keltski Regnum Noricum brez bojev priključijo Rimskemu cesarstvu.
Mesto
Upravljanje
• Vrsta	mestni svet
• župan	Bojan Šrot (SLS) (4. mandat)
Površina
• Skupno	22,7 km2
Nadmorska višina	(pri Vodnem stolpu) 238 m
Prebivalstvo (2011)
• Skupno	37.834
• Gostota	1.700 preb./km2
Časovni pas	CET (UTC+1)
• Poletje (DST)	CEST (UTC+2)
Poštna številka	3000
Omrežna skupina	03
Mesta dvojčki
•  Grevenbroich	Nemčija
•  Singen	Nemčija
•  Slavonski Brod	Hrvaška
Avtomobilska oznaka	CE
Spletna stran	www.celje.si

Celje (izgovorjava ) [cêlje] je mesto in sedež istoimenske mestne občine v Republiki Sloveniji, ki leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini. Srednja nadmorska višina mesta je 238 m. S 37.834 prebivalci (leta 2011) je tretje največje slovensko mesto. Največja znamenitost je stari Celjski grad, ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem.

Mestne četrti in krajevne skupnosti

Mesto Celje ima 10 mestnih četrti in mestna občina 9 krajevnih skupnosti:

Mestne četrti Center (staro mestno jedro) Dečkovo naselje Dolgo polje Gaberje Hudinja (Zgornja in Spodnja Hudinja) Karel Destovnik Kajuh Lava Nova vas Savinja Slavko Šlander

Krajevne skupnosti Aljažev hrib Ljubečna Medlog Ostrožno Pod gradom Škofja vas Šmartno v Rožni dolini Teharje Trnovlje

Mestni predeli

• Glazija
• Lisce
• Otok
• Skalna klet
• Bežigrad
• Čret

Zgodovina mesta

Celje, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681

Celje, 1830

Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje Otok. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.

Prva naselbina se je pojavila v času halštatske kulture. Za časa Keltov in starogrških zgodovinarjev je bil kraj znan kot Keleja (Keleia), kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče. V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali noriški denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili Rimljani in jo poimenovali Celeia (Civitas Celeia). Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja Klavdija (10 pr. n. št.–54, vladal 41–54).

Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z obzidjem in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga Troja« – Troia secunda. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz Ogleja (Aquileia) v Panonijo.

Narodni dom, sedež mestne občine Celje, Trg celjskih knezov, (Jan Vladimír Hráský, 1895–1896)

Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju. Celeio je Konstantin I. Veliki (272–337) okoli leta 320 pripojil Ogleju.

Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili Huni. Tedanji škof se je zadnjič omenjal leta 579 V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem srednjem veku so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137), kot sedež mejnega grofa. O nastanku naselja na mestu antične Celeie v srednjem veku obstaja zelo malo ohranjenih virov. Mesto je verjetno dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, po listinah leta 1323.

Mestne pravice je Celje dobilo 11. aprila 1451, z ukazom Celjskega grofa Friderika II. Po izumrtju Celjskih grofov so mesto prevzeli Habsburžani. Začelo se je hitro razvijati v obrtniško in trgovsko središče. Leta 1473 so zgradili mestno obzidje in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred Turki, ob velikem slovenskem kmečkem uporu leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad. V letu 1798 je mesto zajel velik požar. Zgorela je večina poslopij.

Prva gimnazija v Celju je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji.

Leta 1867 je po porazu Avstrije v avstrijsko-pruski vojni mesto postalo del Avstro-Ogrske.

Imena mesta v zgodovini

• keltsko Keleja, Keleia (’zaklonišče’ ali ’zavetišče’)
  • Kilia (koren *K-L- ali tudi *K-R-; ’kamen, kleč, zemljišče’)
• latinsko Celeia (Plinij starejši, Naravoslovje, III. knjiga, 77)
  • sodobno tudi Celia
• Cilia (srednjevška latinščina)
• Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137)
• Cili
• Cilie
• Chilia
• Cele (Ignacij Orožen, 1854)
• Celle (vsaj začetek 20. stoletja)
• italijansko Cilli
• madžarsko Cille
• nemško Cilia, Cilli, Zilie (1493 do okrog 1535), Zily, Zilli (1825–1919)

Prebivalstvo

Celje leta 1903, slika Stengel & Co.

etnična sestava leta 1991

Slovenci	33.434	82,1 %
Srbi	1864	4,6 %
Hrvati	1687	4,1 %
Muslimani	466	1,1 %
Jugoslovani	405	1 %
Albanci	189
Makedonci	140
Črnogorci	93
Madžari	41
Ostali	82
Neznano	1972	4,8 %
Neopredeljeni	249
Regionalno opredeljeni	88

leto št. prebivalcev 1439 1000 1798 1400 1820 1635 1834 1511 1840 1793 1900 6743

leto št. prebivalcev 1924 7750 1940 20.000 1995 40.710 2002 48.081 2007 45.826 2010 50.039

Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med južnoštajerskimi mesti na tretjem mestu, Maribor je imel 1834, Ptuj pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci). V letu 2007 je imelo Celje 45.826 prebivalcev, prebivalstvo je naglo naraslo, v zadnjih 8 letih za kar 8000. Z okolico ima mesto 71.144 prebivalcev.

Znamenitosti

Glej tudi: seznam zgradb in objektov v Celju

Zgodovinske in kulturne stavbe

Celjski dom, (Peter Paul Brang, 1905-1906)

Cerkev in dom duhovnih vaj na Hribu Svetega Jožefa nad Celjem

Stara grofija

Celje leta 2004, pogled s Friderikovega stolpa Celjskega gradu proti severozahodu. Lepo se vidi drugačna rečna struga Savinje.

• Celjski grad (Stari grad, Zgornji Celjski grad, grad Celje) (prva polovica 13. stoletja)
• Spodnji Celjski grad (Knežji dvorec, Knežji dvor) (14. stoletje)
• Celjsko mestno obzidje (1473)
• Vodni stolp (15. stoletje)
• Kvartirna hiša (1571)
• Stara grofija (Celjska grofija, Graffei) (med 1580 in 1603)
• Celjski strop (pred 1603)
• Kalvarija (1717)
• Magistrat (okoli 1750)
• Prothasijev dvorec (okoli 1770)
• Marijino znamenje (1776)
• Marijino znamenje (19. stoletje)
• Železni dvor (Eisenhof)
• Železniška postaja (1846)
• Slovensko ljudsko gledališče (1885)
• Narodni dom (Jan Vladimír Hráský) (1895–1896)
• Celjski dom (Deutsches Haus) (Peter Paul Brang) (1905–1906)
• Ljudska posojilnica (Jože Plečnik) (1928–1929)
• Joštov mlin
• Stari pisker, Minoritski samostan
• Spomenik Vojna in mir (Jakob Savinšek)
• Celjska koča
• Grmada

Sakralne stavbe

• Heraklejevo svetišče (Herkulovo svetišče)
• Starokrščanska krstilnica (konec 4. ali začetek 5. stoletja)
• Marijina cerkev (Minoritska cerkev) (sredina 13. stoletja)
• stolnica svetega Danijela s kapelo Žalostne Matere Božje (začetek 14. stoletja)
• cerkev svetega Miklavža (14. stoletje)
• cerkev svetega Nikolaja (verjetno 14. stoletje)
• kapela svete Elizabete (začetek 15. stoletja)
• cerkev svetega Maksimilijana (15. stoletje)
• cerkev svete Cecilije (Kapucinska cerkev) (1609–1615)
• Jožefova cerkev (1680)
• Kapucinski samostan (1609–1615)
• cerkev svetega Save (1932; porušena med 2. sv. vojno)
• cerkev svetega Duha (20. stoletje)

Trgi v središču mestnega jedra

• Glavni trg
• Trg celjskih knezov
• Krekov trg
• Muzejski trg
• Trg Svobode
• Gledališki trg

Hoteli, hostli, moteli

• Hotel Celeia (danes Hotel Štorman)
• Hotel Evropa
• Hotel Faraon
• Hotel Grande
• Hostel Sobe pod gradom
• MCC Hostel

Športni objekti

• Arena Petrol
• Dvorana Golovec
• Dvorana Zlatorog
• Ledena dvorana
• Stadion Kladivar
• Stadion Skalna Klet

Mostovi

• Čopov most
• Kapucinski most (nekdanji)
• Laški most
• Levški most
• Splavarjev most (Most pri Mestnem parku)
• Polulski most

Kultura

• Pokrajinski muzej Celje - predstavlja etnološko zbirko bolj celjske okolice kot mesta samega, osnovne panoge poljedelstva, živinoreje, lesarstva, sadjarstva in vinogradništva ter hmeljarstva. Muzej hrani bogato zbirko težkih in drobnih orodij za obdelavo zemlje in druga spremljajoča dela, večino orodij so izdelali domači mojstri. Prikazana so tudi orodja domače obrti za predilstvo, tkalstvo, barvarstvo, lončarstvo, čebelarstvo, pletarstvo. Dodana je tudi zanimiva zbirka svetovne popotnice in pisateljice ter pesnice Alme Maksimiljane Karlin.

• Muzej novejše zgodovine Celje - velik del muzeja je namenjen obsežnim etnološkim zbirkam in številnim obrtem v mestu Celju in okolici mesta. Obrti so prikazane v obliki ulice, kot je dejansko v Celju obstajala in po njej obiskovalci hodijo. Manjka pa tisti del Celja, ki je največji in najmočnejši - industrija, ta je na ogled v podrti Cinkarni - »Šmelc«. Na tem prostoru so leta 2005 postavili temelje za nov tehnološki polis (Tehnopolis Celje) z mednarodno univerzo, ki bo dokončan do leta 2013. Celotno Tehnološko mesto na večjem območju tega prostora gradnje, pa bodo delovali še Kreativopolis, Evropolis, poslovni sistemi, ekologija, trajnostna energija, napredne informacijske in komunikacijske tehnologije, Mednarodni finančni in investicijski center (IFIC), v katerih bo poslovalo 300 domačih in tujih podjetij, z več kot 3000 zaposlenimi, v njihovi bližnji okolici bo poskrbljeno tudi za stanovanjski kot sprostitveni del.

Umetnost

Zavod Celeia Celje, ki skrbi za umetnostni razvoj, ponuja v mestu tri galerije, z različnimi tematskimi razstavami skozi vse leto:

• Galerija sodobne umetnosti,
• Galerija Erotike - Račka,
• Likovni salon Celje.

Vsakoletne prireditve mesta Celja

• Mednarodni Obrtni Sejem Celje (v organizaciji Celjskega Sejma d. d.)
• Veronikini večeri (na Starem gradu)
• Poletje v Knežjem mestu
• Celjski pust
• Podeželje v mestu
• Dnevi kulture
• Mednarodni mladinski pevski festival
• Srednjeveška prireditev na Starem gradu
• Pravljično Celje
• Ples čarovnic-čarovnije igrarije
• Večeri komedij
• Muzejska noč

V mestu delujeta dva Turistično informacijska centra: eden v Celjskem domu (Krekov trg 3) in drugi na starem celjskem gradu.

Panorama širše okolice Celja z gradu

Znani Celjani in osebnosti, rojene v Celju

glej tudi seznam častnih meščanov Celja.

• Aleš Ulaga (1972–), jadralec,
• Emerik Bernard (1937–), slikar,
• Gregor Cankar (1975–), atlet,
• Miha Alujevič (1975–), pevec, igralec, režiser,
• Jolanda Čeplak (1976–), atletinja,
• Anica Černej (1900–1944), pesnica, pisateljica in učiteljica,
• Janez Drnovšek (1950–2008), politik, državnik in 2. predsednik Republike Slovenije,
• Janez Drozg (1933–2005), filmski režiser, nagrajenec prešernovega sklada 1982 za film,
• Thea Gammelin (1906–1988), slikarka (rojena v Braunshauptnu),
• Cvetko Golar (1879–1965), pesnik in pisatelj,
• Damjana Golavšek (1964–), pevka zabavne glasbe,
• Igor Grdina (1965–), slovenski zgodovinar, literarni zgodovinar in libretist,
• Andrej Hieng (1925–), pisatelj,
• Stane Jagodič, (1943–), akademski slikar, multimedialist, publicist, ustanovitelj Mednarodne likovne grupe Junij,
• Romana Jordan Cizelj (1966–), fizičarka in političarka,
• Jelko Kacin (1955–), politik,
• Ivan Kovačič Efenka (1921–), narodni heroj in komandant XIV. udarne divizije,
• Alma Maksimiljana Karlin (1889–1950), popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica,
• Janez K. Lapajne (1937–2012), geofizik in seizmolog,
• Janez Lapajne (1967–), filmski režiser,
• Vladimir Levstik (1886–1957), pisatelj in prevajalec,
• Stanko Lorger, atlet in profesor, častni meščan Celja,
• Matija Lubanus, fizik, rektor Univerze na Dunaju leta 1575,
• Vita Mavrič, šansonetka in pevka,
• Drago Medved (1947–), novinar in publicist s področja domoznanstva in enogastronomije
• Brane Mihajlovič Kosta (1963–), kitarist
• Peter Muhič, grecist, rektor Univerze na Dunaju (1577–1580),
• Vatroslav Oblak (1864–1896), slavist,
• Janko Orožen (1891–1989), zgodovinar, častni meščan Celja,
• Darinka Pavletič-Lorenčak (1924–), slikarka, grafična umetnica in pesnica, častna meščanka Celja,
• Oto Pestner (1956–), glasbenik in pevec,
• Lucija Polavder (1984–), judoistka
• Rok Praznik (1980–), rokometaš,
• Tomaž Prelokar (okoli 1430–1496), humanist, škof, uradnik in učitelj ter zaupnik cesarja Maksimiljana I.,
• Brikcij Preprost (?–1505), teolog in humanist,
• Franc Purg (1955–), akademski kipar,
• Andreja Rihter, muzealka in ministrica za kulturo,
• Fran Roš (1898–1976), pisatelj, pesnik in dramatik, častni meščan Celja,
• Lojze Rozman (1930–1997), igralec,
• August Friderik Seebacher (1887–1940), slikar in grafik,
• Bina Štampe Žmavc (1951–), pesnica in pisateljica,
• Josip Tominšek (1872–1954), jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar in planinec, častni meščan Celja,
• Beno Udrih (1982–), košarkar,
• Urška Žolnir (1981–), judoistka.

Pobratena in prijateljska mesta

Pobratena mesta
Grevenbroich	Nemčija	(od leta 1986)
Singen	Nemčija	(od leta 1990)
Slavonski Brod	Hrvaška	(od leta 2010)
Prijateljska mesta
Budva	Črna gora
Čerepovec	Rusija
Ćuprija	Srbija
Gradec	Avstrija
Špital ob Dravi	Avstrija

Viri

• Habjan, Vlado (1967). "Knežja prestolica Celje - sredi XV. stoletja". Kronika; časopis za slovensko krajevno zgodovino 15 (2): 95-102. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8APGVKFZ. 
• Fekonja, Andrej (1895). "Celje in okolica Povestne in mestopisne črtice. Poleg »Celjske Kronike« i. dr)". Dom in svet 8 (11). http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QCQ76XLE. 
• Orožen, Ignacij (1854). Celska kronika. Celje: Julius Jeretin. COBISS 30380289. http://books.google.si/books?id=8iEuAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=%22%C5%BDelezni%20dvor%22&source=gbs_slider_thumb#v=onepage&q&f=false. 
• Orožen, Janko (1971). "v Celjski zbornik". Zgodovina Celja in okolice, 1. del. Celje: Kulturna skupnost v Celju. COBISS 3285761. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP7VOKOS/. 
• Otorepec, Božo (1990). "v Celjski zbornik". Srednjeveški pečati in grb mesta Celja. Celje. COBISS 18681442. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6UFV6ES/. 

Zunanje povezave

• Celje, uradna stran občine
• Celje na uradnem turističnem portalu Slovenia.info