Franc Leskošek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Franc Leskošek
Franc Leskošek 1961.jpg
Leskošek leta 1961 ob govoru v Ljubljani

Franc Leskošek (partizansko ime Luka), slovenski častnik in politik, * 9. december 1897 Celje, † 5. junij 1983, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Franc Leskošek - Luka je leta 1926 kot delavec vstopil v Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ). Od leta 1932 je skupaj z Edvardom Kardeljem in Borisom Kidričem postal eden od vodilnih slovenskih komunistov. Leta 1935 je skupaj s Kardeljem odpotoval v Sovjetsko zvezo, kjer je delal za Kominterno. Po tem, ko je Stalin leta 1937 za novega generalnega sekretarja KPJ določil Josipa Broza Tita, ga je slednji skupaj s Kardeljem imenoval za člana politbiroja Centralnega komiteja KPJ. Leskošek si je na področju notranje politike prizadeval za komunistično revolucijo v Sloveniji oziroma Jugoslaviji, za rušenje izvoljene jugoslovanske vlade in ukinitev vseh slovenskih političnih strank. Na področju zunanje politike je podpiral politiko Stalina in Sovjetske zveze ter nasprotoval fašizmu, nacizmu in Zahodnim demokracijam kot imperialističnim in kapitalističnim silam. Po ustanovitvi slovenskih partizanskih enot leta 1941, ga je Kardelj imenoval za poveljnika glavnega štaba partizanskih odredov Slovenije. Kot odposlanec se je udeležil Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po vojni, ko so komunisti prevzeli oblast je bil leta 1946 imenovan za sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije. V letih od 1947 do 1953 je bil član zvezne jugoslovanske vlade, podpredsednik jugoslovanske ljudske skupščine. Komunistična oblast ga je odlikovala z vsemi najvišjimi državnimi odlikovanji.

Odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Komunistična partija Slovenije ga je razglasila za častnega občana mest Celje in Maribor.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]