Budva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Budva
Budva-2007-005.jpg
Zemljevid:
Država: Zastava Črne gore Črna gora
Število prebivalcev: 10918 (2003)[1]
Občina: Budva
Budva-mestni grb
Budva-citadela

Budva (srbsko: Будва) je občina, turistično mesto in pristanišče v Črni gori.

Budva je najbolj obiskano turistično mesto v Črnogorskem primorju. Mesto leži ob Budvanskem zalivu. V mestu je ob popisu prebivalstva stalno živelo 10918 prebivalcev (popis 2003). Budva je ob slikovitem starem mestnem jedru dosegla svoj sloves tudi s čudovitimi prostranimi peščenimi plažami. Slikovito staro mestece se se je po 2. svet. vojni vedno bolj širilo z graditvijo številnih turističnih objektov, vil, poletnih hišic, in hotelov.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na nekdanjem majhnem otočku, ki so ga peščeni nanosi sčasoma spojili s kopnim je bilo v preteklosti ilirsko naselje, kjer so se v 4 stoletju pr. n. št. naselili Grki. Rimljani so si ga prilastili leta 168 pr. n. št. in ga proglasili za municipij z imenom Butua, ko pa je razpadlo zahodno rimsko cesarstvo, je bila Budva priključena bizantinskemu tretmaju Dalmacije. Ob koncu 12. st. je postala važno pristanišče Nemanjićev. Od leta 1442 do 1797 je bila pod nadoblasto Benetk, po Napoleonovih vojnah pa v sestavu avstro-ogrske monarhije.

Budva, obdana z beneškim obzidjem, ki so ga postavili v 15. stoletju, obnovili pa v 17. stoletju, je ohranila stari del tpičnega mediterantskega mestnega naselja s slikovitimi ozkimi uličicami in majhnimi prodajalnami. Razen obzidja, s katerega se nudi lep razgled na mesto in okolico so zanimivi tudi drugi spomeniki: katedrala sv. Ivana Krstnika, zgrajena 1141 in prezidana v baročnem slogu v 17. stoletju. Zvonik katedrale dominira nad strehami Budve. Katedrala hrani nekaj dragocenih ikon beneških mojstrov. Cerkvica Santa Marija in Punta, je bila zgrajena leta 840 na obzidju pomola. Poleg teh stavb so tu še opuščeni samostan z zvonikom iz poznega baroka, ki danes služi kot Arheološki muzej v katerm hranijo predmete iz ilirskih, grških in rimskih grobov; cerkev sv. Save (14. st.) in cerkev sv. Trojice (1804).

Ob Beneškem obzidju je mala plaža, ki se imenuje Ričardova glava. Z druge strani pa Slovenska plaža, katera je dobila ime po Slovakih, ki so bili prvi turisti v teh krajih. Iz Budve so organizirani izleti na Lovćen, Cetinje (stara prestolnica), ogleda vreden pa je tudi sveti Štefan, Kraljeva plaža - Miločer, Kraljičina plaža in številni manastiri-samostani.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalstva po letih[2]
1948 1953 1961 1971 1981 1991 2003
г 687 812 1349 2550 4684 7178 11058 7086 10918

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Р E П У Б Л И К А Ц Р Н A Г O Р A, Завод за статистику: Попис становништва, домаћинстава и станова у 2003; (Подгорица, септембар 2005).
  2. ^ Р E П У Б Л И К А Ц Р Н A Г O Р A, Завод за статистику: Попис становништва, домаћинстава и станова у 2003; (Подгорица, септембар 2005).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: Budva 42°17′10″N, 18°50′37″E