Katedrala

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Katedrala (katedralna cerkev; grško kathedra, latinsko cathedra, stolnica), je velika cerkvena navadno tudi arhiktetonsko pomembna zgradba, kjer je sedež škofa (nadškofa), tudi škofova cerkev, ali glavna cerkev škofije.

Katedrala v katoliški verski skupnosti pomeni cerkev v kateri ima škof svoj uradni sedež - katedro. Za katedrale kot sedež škofov so se omenjale že starokrščanske bazilike in romanske škofovske cerkve, največkrat pa cerkve, ko je sakralna arhitektura ob koncu srednjega veka ustvarila največje in najimenitnejše zgradbe, tako po dimenzijah, kot tudi po umetnostnih vrednotah. V času renesanse pa sakralna arhitektura preneha graditi izjemno velike in lepe objekte, poslednja faza gradnje katedral pripada v 17. in 18. stoletju baročni varianti, ki je poznana kot t.i. jezuitski stil. Pozneje gradnja posameznih cerkva, ki so se gradile z namenom, da bodo katedrale postanejo arhitekturna mešanica raznih zgodovinskih stilov.