Kardinal
Kardinál (lat. cardinalis) je visoki cerkveni dostojanstvenik znotraj rimokatoliške Cerkve. Kardinali so kleriki, ki jih na to mesto imenuje papež po lastni presoji in izbiri. Praviloma so kardinali tisti, ki vodijo zadeve Vatikanske države in celotne katoliške Cerkve.
Vsi kardinali sestavljajo kardinalski zbor[1].
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Kardinalski zbor se je razvil iz prezbiterja rimskega škofa oz. papeža; slednjega so sestavljali duhovniki, ki so pomagali papežu pri vodenju same škofije, pozneje pa celotne Cerkve. Ti duhovniki pa so bili tudi župniki oz. duhovni oskrbniki rimskih cerkva. Skozi stoletja pa se je prezbiterij razvil v kardinalski zbor, kateri pomaga papežu pri vodenju celotne Cerkve, hkrati pa je ohranil nekatere značilnosti prezbiterija[2].
[uredi] Imenovanje
Imenovanje novih kardinalov je izključna pravica papeža, ki je pri imenovanju popolnoma svoboden; prav tako lahko imenuje neomejeno število kardinalov. Samo imenovanje lahko poteka v sklopu konzorcija (oz. izven slednjega), pri čemer je lahko kardinal javno razglašen (s čimer dobi vse pravice in dolžnosti), lahko pa imenovan brez oznanitve imena (in pectore; slednji ne pridobi pravice in dolžnosti, ampak dobi precedenco)[3].
[uredi] Naloge
Bržkone najpomembnejša pravica kardinalov je pravica do volitve novega papeža na konklavah ob t.i. sedisvakanci tj. izpraznitvi apostolskega sedeža zaradi smrti ali odstopa prejšnjega papeža. To pravico je kardinalom podelil papež Aleksander III. leta 1179.
Druga naloga kardinalov pa je pomoč papežu, pri čemer delujejo kot celota oz. posamično.
Tretja naloga kardinalov pa je skrb za Cerkev, ko je izprazen papeški prestol[4].
[uredi] Kardinalski redovi
Kanon 350 Zakonika cerkvenega prava deli kardinalski zbor na tri redove: kardinal-škof, kardinal-duhovnik in kardinal-diakona[5].
[uredi] Slovenski kardinali
V zgodovini so bili za kardinala imenovani trije Slovenci: Njegova eminenca dr. Jakob kardinal Missia, Njegova eminenca dr. Alojzij kardinal Ambrožič ter Njegova eminenca dr. Franc kardinal Rode.
[uredi] Viri in opombe
- ^ Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 175.
- ^ Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 170.
- ^ Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 173.
- ^ Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 171.
- ^ Borut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 172.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
 |
Wikislovar vsebuje članek o temi: Kardinal |
 |
Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
