Oče naš

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Niz člankov
Krščanstvo
Krščanstvo

Osebnosti
Jezus Kristus
Devica Marija
Apostoli
Cerkveni očetje
Svetniki
Papeži

Zgodovina
Ekumenski koncili
Velika shizma
Katolištvo
Pravoslavje
Protestantizem

Osnove
Sveta Trojica
Cerkev
Sveto pismo
Zakramenti

Molitve
Oče naš
Zdrava Marija
Veroizpoved
Rožni venec

Oče naš, tudi Očenaš in Gospodova molitev (latinsko Pater noster) je najpomembnejša krščanska molitev. Molitev je zapisana v Svetem pismu, natančneje dvakrat - najprej v Evangeliju po Mateju (Mt 6,9-13) ter v Evangeliju po Luku (Lk 11,2-4).

Očenaš je Jezusovo izrecno navodilo učencem, kako naj molijo, zato je ta molitev razširjena v vseh krščanskih Cerkvah. Ker je avtor molitve Jezus Kristus osebno in je to tudi edina molitev, ki jo je priporočil, jo imenujemo tudi Gospodova molitev. V molitvi verniki nazivajo Boga Očeta (Stvarnika) in ga s sedmimi prošnjami prosijo stvari, ki so jih potrebni v vsakdanjem življenju. Teologi pravijo, da je ta molitev tako globoka in vseobsegajoča, da ji ni mogoče priti do dna.

Besedilo[uredi | uredi kodo]

Slovensko Standardna latinska oblika

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.
Amen.

Pater noster, qui es in caelis
Sanctificetur nomen tuum;
Adveniat regnum tuum.
Fiat voluntas tua
Sicut in caelo et in terra
Panem nostrum quotidianum da nobis hodie.
Et dimitte nobis debita nostra,
Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris.
Et ne nos inducas in tentationem;
Sed libera nos a malo.
Amen.

V nekaterih rokopisih Matejevega evangelija je dodana še ena vrstica, za katero pa se v današnjem času predvideva, da je poznejši vrinek in da ne spada k prvotnemu besedilu Očenaša. Vseeno se to vrstico pogosto uporablja v liturgiji kot del očenaša ali pa kot posebno molitev (naprimer pri maši sledi Očenašu kot dodatna molitev). Ta dodatek vedno molijo evangeličani, zlasti v Pravoslavnih cerkvah pa ga radi razširijo še s sklicevanjem na troedinost Boga:

Slovensko Standardna latinska oblika
Krajša oblika dodatka

Saj tvoje je kraljestvo,
tvoja je oblast in slava vekomaj.
Amen.

Quia tuum est regnum,
et potéstas, et glória in sæcula sæculorum.
Amen.

Daljša oblika dodatka

Saj tvoje je kraljestvo,
tvoja je oblast in slava
Očeta in Sina in Svetega Duha.
Amen.

Quia tuum est regnum,
et potéstas, et glória
Patris et Filii et Spiritus Sancti.
Amen.

Izvorna oblika[uredi | uredi kodo]

Izvorna oblika se nahaja v Svetem pismu, najdemo jo v dveh evangelijih, od drugih zgodnjekrščanskih spisov pa jo vsebuje tudi Didahe:

Evangelij po Mateju (Mt 6,5-15) Evangelij po Luku (Lk 11,1-13)

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime.
Pridi tvoje kraljestvo.
Zgôdi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh;
in odpústi nam naše dolge,
kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom;
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Oče! Posvečeno bodi tvoje ime.
Pridi tvoje kraljestvo.
Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne
in odpústi nam naše grehe,
saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan,
in ne vpelji nas v skušnjavo!

Didahe[1]

Oče naš, ki si v nebesih!
Posvečeno bodi tvoje ime;
pridi tvoje kraljestvo;
zgodi se tvoja volja,
kakor v nebesih, tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh;
in odpusti nam naš dolg,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom;
in ne daj nam priti v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.
Zakaj tvoja je moč in slava na veke.

Stari rokopisi[uredi | uredi kodo]

Oče naš se je ohranil tudi v dveh slovenskih srednjeveških rokopisih. Zanimivo je, da namesto kraljestvo uporabljata besedo bogastvo. To naj bi bilo zato, ker naj bi oba imela za vir zgodnjesrednjeveške molitvene obrazce, v tistem času pa besede kraljestvo slovenščina še ni poznala. Beseda kralj izhaja namreč iz osebnega imena Karel po Karlu Velikem. V slovenščino je stopila zatem, ko je Karantanija izgubila samostojnost in bila vključena v okvire Frankovskega kraljestva.[2]

Celovški rokopis Moderniziran zapis

Otſcha naſs kyr ſy w nebeſſich poſſwetſchenu body
twoye yme pridi bogaſtwu twoye body wola
twoya kakor w nebeſſich yno na ſemly. Kruch naſs
wſedanny day nam dannaſs yno odpuſti nam
dalge naſſe kakor yno my odpuſſchamo naſſen dalnykom
yno naſs ne wuppellay wedner o yſſkuſbo le naſs reſſy ob
od ſlega. Amen.

Oča naš kir si v nebesih posvečenu bodi
tvoje ime pridi bogastvu tvoje bodi vola
tvoja kakor v nebesih ino na zemli. Kruh naš
vsedanji daj nam danas ino odpusti nam
dalge naše kakor ino mi odpuš(č)amo našen dalnikom
ino nas ne vupelaj vedner o iskusbo le nas reši ob
od zlega. Amen.

Starogorski rokopis

Otzha naſch kher ſy vnebeſſich poſſchwetſcheno
wody twoye yeme, pridi khnam twoye
Bogaſtwo, yſidiſſe twoye wuolle, khokher vnebeſſich
tochu Naſemle. Day nam donneſs ta vſſe-
dannj khruch ynuy nam odpuſti naſche douge
khokhr mi odpuſtimo naſchim dolſchnickham.
Naſs vnapellay, na reſreſchno, Naſs reſche


Glej še: Seznam katoliških molitev

Oče naš na freskah Slavka Pengova, Cerkev Sv. Martina na Bledu[uredi | uredi kodo]


Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]