Krščanstvo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Znak krščanstva
Zgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva.
Niz člankov
Krščanstvo
Krščanstvo

Osebnosti
Jezus Kristus
Devica Marija
Apostoli
Cerkveni očetje
Svetniki
Papeži

Zgodovina
Ekumenski koncili
Velika shizma
Katolištvo
Pravoslavje
Protestantizem

Osnove
Sveta Trojica
Cerkev
Sveto pismo
Zakramenti

Molitve
Oče naš
Zdrava Marija
Veroizpoved
Rožni venec

Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa. Pripadniki krščanstva se imenujejo kristjani in verujejo, da je Jezus božji sin in odrešenik, ki je kot judovski mesija prišel na Zemljo, bil križan, umrl in tretji dan vstal od mrtvih, in je s svojo daritvijo na križu ljudi odkupil za odrešenje.

Zaradi pomena Kristusove daritve za vse ljudi je simbol krščanstva križ.

V dveh tisočletjih obstoja se je krščanstvo razcepilo na tri večje veje: katolištvo, pravoslavje in protestantizem. Vsaka od teh treh vej se deli na manjše skupnosti, ki jih imenujemo Cerkve (v ožjem smislu). Cerkev v širšem smislu pa zajema vse kristjane na svetu.

S prek dvema milijardama vernikov je krščanstvo največja svetovna religija.

Krščansko verovanje[uredi | uredi kodo]

Krščanska cerkev - cerkev sv. Andreja, Makole

Kristjani na splošno sprejemajo nauk Jezusa Kristusa o ljubezni, nenasilju in odpuščanju. Pri tem naj bi bilo vodilo vseh dejanj vsakega kristjana Jezusova zapoved:

Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. (Mt 22,37)

Moralnost dejanja naj bi kristjani presojali po Jezusovem zlatem pravilu:

Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim. (Mt 7,13)

Kristjani imajo krščanstvo za nadgradnjo oziroma dopolnitev judovske vere, zato v glavnem sprejemajo osnovne moralne predpise iz stare zaveze (iz judovstva) - zlasti deset Božjih zapovedi.

Kristjani verujejo, da je bil Jezus Kristus človeški sin Boga in hkrati tudi sam Bog, rojen iz device, poslan, da bi ustanovil Cerkev, da je bil križan, vstal od mrtvih in s tem odrešil človeštvo. Ta miselnost se je izoblikovala v prvih stoletjih na ekumenskih koncilih vseh krščanskih Cerkva in je skupna večini kristjanov: katolikom, pravoslavnim in protestantom.

Večina kristjanov pozna zakrament krsta in evharistije (svete večerje), mnogi pa poleg tega še zakrament birme (maziljenja z miro), spovedi (odpuščanja grehov), duhovniškega posvečenja, zakona (poroke) in bolniškega maziljenja.

Kristjani verujejo v enega troedinega Boga. To verovanje natančneje opisuje nicejsko-carigrajska veroizpoved, ki je skupna (skoraj) vsem krščanskim Cerkvam. Tudi to verovanje se je izoblikovalo na prvih ekumenskih koncilih.

Kristjani verujejo tudi v nekatere posebne lastnosti Jezusove matere Marije:

  • Kristjani verujejo, da je bila Marija še devica, ko je (brez biološkega sodelovanja moškega) zanosila in rodila Jezusa. Večina kristjanov verjame tudi, da je Marija ostala devica do konca življenja - zato jo imenujejo Devica Marija.
  • Številni kristjani verjamejo, da je bila Marija vse življenje brez greha in jo zato imenujejo Brezmadežna.
  • Številni kristjani tudi verujejo, da je Bog ob koncu njenega življenja obvaroval pred smrtjo in jo je sprejel (vnebovzetje) v nebesa.
  • Kristjani imenujejo Marijo tudi Božja mati, ker verujejo, da je bil njen sin Jezus pravi Bog (in tudi pravi človek).
  • Večina kristjanov tudi veruje v sodni dan, ko bo Jezus spet prišel na zemljo sodit žive in mrtve. Takrat bo Bog ponovno oživil že umrle (telesno vstajenje). Dobri bodo zveličani, slabi pa bodo pogubljeni.

Statistika rasti krščanstva v primerjavi z drugimi svetovnimi verstvi[uredi | uredi kodo]

Verstva 2010[1] Število pripadnikov Svetovni delež prebivalstva Letna rast v % Absolutna rast
Kristjani:
Rimokatoliki 715 milijonov 9,4% (-1,2% v ZDA in EU)
Binkoštni kristjani in karizmatiki 512 miljonov * 7,7% -0,4%
Protestanti (vse veje) 326 miljonov 4,8%

% || ||

Neodvisni ( nekonfes. oblike) 280 miljonov 3,4%
Anglikanci 87 miljonov 1,2%
Pravoslavni 230 miljonov 3,0%
Kristjani skupaj 1,3 miljarde ** 18% (35% l. 2050) + 1,3% (1,3% l. 2050) + 80 tisoč/ dan
Ostali:
Judje 13 miljonov 0,2% -0,6%
Islam 1,4 miljarde 17,9% (25% l. 2050) + 1,7% (5,4% l. 2050) + 79 tisoč/ dan
Hinduizem 750 miljonov 11,2% + 1,7% (-0,2% l. 2050)
Budizem 270 miljonov 4,7% + 1,1% (-1,1% l. 2050)
Ateisti 1.4 milijarde 20% + 300/ dan

* Leta 1900 so binkoštni karizmatiki šteli 980 tisoč pripadnikov l. 2010 pa že kar 612 miljonov. Največjo rast binkoštniki merijo v Južni koreji l. 2010/800 tisoč pripadnikov in na Kitajskem l. 2010/25 miljonov. Priče smo torej najhitrejši rasti števila kristjanov v vsej dvatisočletni zgodovini krščanstva. Kristjani se po nauku iz Nove zaveze držijo Jezusovih besed: Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha. Mt 28, 19
** Leta 1900 je bilo na afriški celini 8,7 miljona kristjanov, v l. 2010 jih je bilo že 472 miljonov, do leta 2025 pa naj bi število pripadnikov naraslo na 670 miljonov.

Iz tabele so tudi razvidni trendi večjih svetovnih verstev. Hinduizem in Budizem bosta po nekaterih projekcijah v sredini 21. st začela močno zaostajati. Najbolj se bosta krepila krščanstvo in islam.

V krščanstvu je opazen porast protestantske veje - Binkoštnih Cerkva, še posebej je zaznati njihovo povečano navzočnost na Kitajskem, eno največjih rasti pa beležijo v Južni Koreji.

V ZDA in EU je zaznati upad Katolištva, ki pa je za to zato toliko bolj dejavno v Afriki in Južni Ameriki, najbolj pa so v katolištvu v vzponu karizmatična gibanja. Že sedaj pa je absolutna številka Muslimanov za 200 miljonov večja od pripadnikov katoliške cerkve. Po trendu razvidnem iz tabele bo muslimanstvo lahko v bližnji prihodnosti verska skupnost z največjim številom pripadnikov na zemeljski obli po absolutnem številu.

Vir: International Bulletin of Missionary Research, Katoliški cerkveni letopis 2010

Razdelitev krščanstva[uredi | uredi kodo]

Glejte glavni članek Seznam krščanskih denominacij.

Največja delitev krščanstva govori o delitvi na vzhodno in zahodno krščanstvo. Naslednja delitev obsega šest najbolj različnih krščanskih denominacijskih družin (po velikosti): katolištvo, protestantizem, vzhodne pravoslavne Cerkve, anglikanstvo-starokatolištvo, orientalske pravoslavne Cerkve in asirstvo.

Znotraj teh denominacijskih skupin se nadaljuje delitev glede na razlago, obredje, navade, geografske značilnosti, ... Tako se protestantizem deli na adventizem, anabaptizem, anglikanska cerkev, baptizem, kongregacionizem, luteranstvo, metodizem, pentecostalizem, prezbiterijanstvo in krščanski reformizem.

Razlike med rimo katoličani in protestanti - tabelarični prikaz[uredi | uredi kodo]


PRIMERJAVA[2]: Rimo katoliška cerkev Protestantje

(večina reformiranih cerkva)

Največji božji zapovedi -Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo.

-Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe Mt 22 30,31

-Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo.

-Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe Mt 22 30,31

Evharistija ali obhajanje Gospodove večerje Darovanje pri Sveti maši. Pri maši se pri povzdvigovanju kruh in vino fizično spremenita v telo in kri Jezusa Kristusa. Pojav je znan kot »transubstanciacija«. V evharistiji je živo prisoten Jezus Kristus. Simbolično Bogoslužje. Zgolj kot spomin na zadnjo večerjo. Kristusovo telo in kri so prisotni samo simbolično in v duhovnem smislu.
Odpuščanje grehov Doseže se lahko samo z osebnim kesanjem pri duhovniku. Običajno se doseže z molitvijo pri Bogu Očetu ali Jezusu, neposredno brez priprošnjika (Marije ali drugih svetnikov)
Molitev K Bogu, prav tako se lahko zaprosi Marijo ali svetnika, da posreduje v njihovem imenu. Molitev je naslovljena zgolj na Boga in ne svetnike. Kot pravi Sveto pismo:

Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus. 1 Tim 2,5

Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Jn 14,6

Marija Verovanje, da je bila samo Marija spočeta brez izvirnega greha (Marijino brezmadežno spočetje) in večno devištvo.

Cerkev meni, da je prav častiti Jezusovo mater Marijo in jo klicati na pomoč za posredovanje pri Bogu.

Samo zaupanje v Jezusa kot Gospoda in Odrešenika. Naslanjanje na Sveto pismo:

Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Jn 14,6

Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus. 1 Tim 2,5

Devica Marija ima precej manjšo vlogo. Je pa lahko, kot pri drugih Kristjanih, dober vzgled k veri v Boga.

Trditev, da je bila Marija brez greha, je zavrnjen - samo Kristus je bil brez greha.

Njeno večno devištvo in brezmadežnost sta zanikana. Samo Kristus je bil brez greha. Ostali nosimo izvirni greh že posredno, po Adamu in Evi.

Svetniki Verovanje, da je prav častiti svetnike, če gre pri tem za molitev k edinemu Bogu preko (s pomočjo) svetnikov in podob. Svetniki ne tvorijo velik del vere. Posameznik naj moli k Bogu Očetu in / ali Jezusu, ne k svetnikom, brez posrednikov. Svetniki zgolj kot vzor k čistemu življenju.
Kipi in čaščenje Kipi in slike Jezusa, Marije in posameznih svetnikov, kot pripomoček za molitev, te navadno najdemo v katoliških svetih prostorih. Vendar pa se pričakuje, da bodo verniki častili osebe, ki jih zastopajo kipi, in ne kipe same. Mnogi menijo, da je sama prisotnost kipov v svetih prostorov oblika malikovanja - kršitev božje zapovedi:

Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, GOSPOD, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi. 2Mz 20, 5 Obračanje neposredno k Bogu brez posrednikov, kot pravi Sveto pismo: Resnično, resnično, povem vam: Če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal. Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosíte in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.«  Jn 16,23

Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Jn 14,6

Nezmotljivost papeža Papež je nezmotljiv. To je dogma, zato je potrebno prepričanje v katolištvo. Protestantje zavračajo papeško nezmotljivost. Edini nezmotljiv vir poučevanja najdemo v Svetem pismu.
Zakramenti Sredstva za dosego milosti,

7 zakramentov, ki posredujejo skrivnosti milosti.

Zgolj kot simboli milosti, dva zakramenta: krst in obhajilo.
Vice Stanje ko se duše očistijo s čiščenjem kazni, preden lahko vstopijo nebesa. Ne obstaja. (Biblija jih ne omenja)

Vice so zavrnjene - Kristusove smrti na križu je dovolj za odpravo kazni za vse naše grehe.

Krst Izvaja se takoj po rojstvu otroka, ali v odrasli dobi za spreobrnjene. Opravi se kasneje v življenju, ko je oseba duhovno zrela "prerojena in navdahnjena s Svetim duhom".
Sveto pismo Sveto pismo in tradicija

Poleg Svetega pisma, se pri verovanju štejejo tudi tradicija, razlaga in poučevanje učiteljstva Cerkve.

Sola Scriptura – samo Sveto pismo

Samo Sveto pismo je edini nezmotljiv vodnik in končni organ o zadevah krščanske vere in prakse (Eno od temeljnih načel protestantizma).

Cerkev, struktura Hierarhična-katoliška cerkev je edini kraj, kjer lahko človeštvo ponovno odkrije svojo enotnost in odrešenje. Ponavadi demokratična in avtonomna-razlikovati je treba med vidno in nevidno cerkvijo.
Apostolsko nasledstvo Poudarja, da je Božja milost, ki je prešla z Jezusa na apostole, potem prešla s polaganjem rok pri duhovniškem posvečenju v nepretrgani verigi na današnje rimskokatoliške duhovnike in škofe. Cerkev se ima za edino pravo in zveličavno cerkev, ki bo nekoč postala vesoljna.

Zagotavlja se kontinuiteta s cerkvijo, ki jo je ustanovil Kristus.

Rimski papež naj bi bil tako neposredni naslednik svetega Petra, ki mu je Jezus rekel:  »Ti si Peter (Skala) in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev.« (Mt 16,18).

Tak način razmišljanja zavrnjen, kot zgodovinsko neveljaven. Zavrača se subjektivno razlago Svetega pisma, in trditvam o edino zveličavni cerkvi.

Ne verjamejo samo v eno zveličavno cerkev. Izraz katoliška (gr. katholikos) pomeni splošna, celostna, vsepovsod prisotna, vesoljna - v duhovnem pomenu (izraz tako ne velja samo za rimskokatoliško cerkev)

Vesoljnost se odraža v odprtosti za vse in prizadevanju za enake vrednote, kot so zapisane v evangeliju.

Pomembno pa poudariti kontinuiteto poučevanja apostolov, ne pa neposredno iz nasledstva.

Cerkev nima organa za zastopanje cerkve kot celote. Veliko cerkva je avtonomnih in prezbiterijskih.

Odnos drug do drugega Člane oddaljenih cerkva priznava kot Kristjane, ki pa še ne poznajo vseh svetih skrivnosti in upa, da se jim bodo nekoč pridružili. Nekateri menijo, da niso vsi Katoličani pravi kristjani, saj jih veliko živi le folkloro in obrede, premalo pa je prisotne osebne vere.
Svobodna volja Za dobro in slabo Samo za slabo
Duhovništvo Obvezna neporočenost - celibat

Duhovniki kot posredniki med Bogom in človekom. Vsi duhovniki morajo biti moški. Sledenje tradiciji apostolov, ki so bili vsi moški..

Duhovništvo je duhovništvo vseh vernikov (v duhovnem smislu). Bogoslužja lahko opravljajo tudi ženske. (tiste čase ženska še ni imela veljave v družbi)

Večina protestantov ne zahteva celibata kot pogoj za duhovništvo. Ženske že lahko vodijo Bogoslužja. Vprašanje žensk kot škofov pa se še razpravlja v anglikanski cerkvi.

Ekumenizem Cerkev vidi razdrobljenost krščanstva kot greh. Želijo si da bi se tisti ki niso katoliški kristjani pridružili rimokatoliški cerkvi; saj je le ta edina prava – vesoljna cerkev naslednica apostolov.

Dovoljuje sodelovanje med različnimi verskimi skupnostmi.

Rimokatoliki in ostali kristjani so, kot bratje in sestre v Kristusu ki lahko sodelujejo pri skupnih projektih .

Drugi pogled: za nekatere katoličane se meni, da niso pravi kristjani, zato jih je treba obravnavati kot druge izgubljene duše, katere je potrebno prav tako evangelizirati saj jih veliko živi le folkloro in obrede, premalo pa je prisotne osebne vere.

Doseganje odrešenja BesediDoseže se jo pri Bogu, z zakramenti cerkve in vero. Doseže se jo z Bogom, odvisno zgolj od posameznika - kesanja in zaupanja v Jezusa kot Gospoda in Odrešenika.



Tabelarična primerjava[3] - Krščanstvo - Islam - Judovstvo -[uredi | uredi kodo]

Tema Krščanstvo Islam Judovstvo
Skupen prerok Abraham Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, kajti postavljam te za očeta množici narodov. 1Mz 17, 5 Abraham Abraham pa je rekel: »Glej, jaz, ki sem prah in pepel, sem si dovolil govoriti z Gospodom. 1Mz 18,27

Abraham je padel na obraz in se zasmejal. Rekel si je: »Ali se bo stoletniku rodil sin? Ali bo devetdesetletna Sara rodila?« 1Mz 17, 17

Abraham

Namnožil bom tvoje potomce, da jih bo, kolikor je zvezd na nebu. Tvojemu potomstvu bom dal vse te dežele in s tvojim zarodom se bodo blagoslavljali vsi narodi zemlje. 1Mz 26,4

Ustanovitelj Jezus Kristus (C. 4 BC - 30 AD) Mohammed (570-632 AD) Abraham (prvi patriarh, rojen c. 1800 pred našim štetjem)
Veje Tri glavne skupine: pravoslavne , protestantske in katoliške . Dve glavni skupini: suniti in šiiti (delitev prišlo zaradi spora glede zakonitega naslednika preroka Mohameda). Obstaja tudi mistično / asketsko gibanje v islamu, znan kot Sufi. Več enot, vključno z Hasidic, konservativcev in reformistov judovstvo. Etničnih skupin so Aškenazi (večina) in Judje Sephardi.
Število 2,1 miljarde 1,3 miljarde 14 miljonov
Narava Boga En Bog, ki obstaja v treh različnih osebah (Trinity): Oče, Sin in Sveti Duh (Mt 28,19). En Bog (arabsko: Allah), ki ni Trojica. Islamska pogled Bog ti strogega Monoteizem (Quran 112:1). En Bog (v angleškem jeziku znano kot "G" ali "Jehovove) -" ... Poslušajte Izrael, Gospod je naš Bog, Gospod je eden. " (Mz 6:04).
Sveta knjiga Biblija (iz grščine: Biblos, "knjige"), ki ga je Bog dal človeku. Sveto pismo pisatelji so idejo Bog v svojih spisih. Tako kristjani sklicujejo na Sveto pismo kot božjo besedo (2 Tim 3,16). Korana ali Koran (arabsko: "recitacija"), je pokazala, da preroka Mohameda v obdobju približno 20 let. Quran je končno razodetje, ki ga Allah za človeštvo. Hebrew Tanakh, podobno kot krščanski Stari zavezi, ki jo sestavljajo Tora (hebrejsko: "zakon"), Nevi'im ("preroki") in Ketuvim ("Writings").
Jezus Kristus Druga oseba v Trojici: »... pravi Bog od pravega Boga" (Nicejsko Creed), in rojen iz Device Marije. Prerok, poslal Allah in rojen iz Device Marije, ni pa božji (Quran 05:17). Ne Mesija ne božji osebi.
Marija Jezusova roditeljica, pravoslavni kristjani jo imenujejo »Bogorodica«, vzor čistosti, ponižnosti, zvestobe, vdanosti. V Koranu je Marija edino omenjeno žensko ime. Poleg tega Surah 19, eno najdaljših poglavij iz Korana, nosi naslov "Maryam.
Jezus Kristus, misija Uskladiti človeka z Bogom, z njegovo smrtjo kot daritev za grehe vsega človeštva. Oznanjati Injil, ali evangeliju. Ta evangelij je bil poškodovan dalj časa, mnogo človeških dodatkov in sprememb. Kot judovstvo zavrača idejo Jezusa kot Mesija, njegovo poslanstvo ni pomembno.
Smrt Jezusa Kristusa "... Za naše grehe bil križan ... on trpel in bil pokopan. Na tretji dan je vstal ... je šel v nebesa ..."( Nicejsko Creed) Jezus ni bil križan (Quran 4:157), vendar je bilo postavljeno v nebesa, ki jih Allah (4:158). Jezus je bil križan za svojo trditev, da je božji.
Sveti Duh Tretje osebe svete Trojice, resnično božanski: ".... z Očetom in Sinom molimo in slavimo ". (Nicejsko Creed Enaka Angel Gabriel, ki je bil videti preroka Mohameda, ki mu dajejo besedilo Kubatura. Ne razlikuje oseba, ampak božansko moč, ki na primer je bil, glede na preroke.
Običaji Spisi zgodnjih cerkveni očetje in ekumensko svetov, vključno veroizpovedi. Hadith, zbirka tradicij / rekov o preroka Mohameda. Hadith deluje kot dodatek k Korana, ki daje napotke za muslimane za vsakdanje življenje. Talmud, ustno izročilo, ki pojasni in tolmačenje Tanakh. Vključuje Mishnah - kodeks judovsko pravo.
Primeri običajev Zakramentov, vključno Krst in obhajilo (evharistija). V pravoslavni in Rimskokatoliški cerkvi, so pet več dodane, in sicer: Potrdilo (Chrismation), Poroka, Pokora, Sveti Naročila in maziljenja za bolne. Molitev je tudi pomemben del vere. Pet pomembnih rituali (znan kot stebrov islama: Shahadah izpoved vere.

Salat - molitev petkrat na dan. Zakat - miloščino daje. Sawm Post v mesecu Sveti ramadana. Hajj romanje v Sveto mesto Meka.

Rituali so Obrezovanje novonastalih judovskih moških, Barmitzvah - slovesnost ob "polnoletnosti" judovskih Boys in opazovanje v soboto (Shabat). Tako kot v drugih ver, molitev je pomembna. Judovska molitvenik se imenuje siddur.
Greh Mi dedujejo grešne narave preko našega skupnega prednika Adama, ki so se uprli Bogu. Jezus Kristus atoned za naše grehe po njegovi smrti na križu (Rimljanom 5:12-17). Ni koncepta izvirnega greha.Vsi ljudje se rodijo brez greha, temveč človeške slabosti vodi v greh. Judovstvo zavrača doktrino izvirnega greha. Atonement je za storjene grehe preko iščejo odpuščanje od Boga v molitvi in pokori. Poleg tega, Dan sprave (Yom Kippur) je v prahi posebej za ta namen.
Zveličanje Po sporočilu Jezusa in po veri v Jezusa Kristusa. Doseči z dobrim delom, se mora torej osebno pravičnosti večje osebne sin (Quran 23:101-103). Skozi dobra dela, molitve in božje milosti.
Pekel Kraj večno kazen za krivični (Matej 25:46). Mesto muka in ognja (Quran 25:65, 104:6-7). V islamu je Pekel znan kot Jahannam. Jahannam ima več stopenj, in oseba, ki ni nujno preživeti večnost tam. Koncept Gehinnom ali Gehenna - tistih, ki umrejo v grehu lahko utrpi začasno kazen, vendar nekatere grehe zaslužijo večno kazen. Vendar pa so ideje judovstva o posmrtnem življenju je bila zelo različna med različnimi skupinami in v različnih časovnih obdobjih. Za večino del, judovstvo ne poudarjajo posmrtno življenje.

Predstavitev največjih vej nekatoliških kristjanov v Sloveniji[4][uredi | uredi kodo]


Pravoslavna cerkev[uredi | uredi kodo]

pri evharistiji uporabljajo kvašen kruh in rdeče vino Pravoslavna Cerkev je sestavljena iz narodnih Cerkva, ki so avtokefalne, tj. vsaka od njih sama izbira in potrjuje svojega patriarha in samostojno ureja notranje zadeve. Častno mesto med patriarhi ima carigrajski patriarh, vrhovno oblast nad vsemi cerkvami pa pravoslavni vesoljni cerkveni zbor. V primerjavi s katolištvom odklanjajo verski resnici o Marijinem brezmadežnem spočetju in vnebovzetju, v svojih molitvah in bogoslužju pa obe resnici dejansko priznavajo in gojijo prisrčno češčenje Marije (Bogorodice). Odklanjajo papeško prvenstvo nad vesoljno Cerkvijo in nezmotno učiteljstvo, priznavajo pa vseh sedem zakramentov (tajne): krst (s trojno potopitvijo ali oblivanjem), birmo (podeljuje se neposredno po krstu, redni delivec je duhovnik), evharistijo (zaradi simbolike uporabljajo kvašen kruh in rdeče vino; obhajilo delijo pod obema podobama - z žličko), zakrament sprave (je predvsem zdravljenje, izbriše ne le grehe in večne kazni, temveč tudi vse časne kazni; pokora zato nima zadoščevalnega, temveč le vzgojni značaj), bolniško maziljenje, sv. red (tri stopnje: diakonat, prezbiterat in episkopat; bistveni del obreda je polaganje desne roke) in sveti zakon (delivec je duhovnik, ne zaročenca sama kot v katoliški Cerkvi; zaradi nekaterih razlogov dopuščajo razvezo zakona). Bogoslužje je v bizantinskem obredu in v narodnem jeziku. Velik pomen ima češčenje ikon, tj. svetih podob Kristusa, Marije in svetnikov, ter meništvo (glavno meniško središče je gora Atos v Grčiji). Škofje se izbirajo izmed menihov, duhovniki pa so lahko poročeni.

Evangeličanska cerkev (tudi Luteranska Cerkev)[uredi | uredi kodo]

pri njenem vodstvu sodeluje demokratično izvoljeno predsedstvo Evangeličanska Cerkev spada med protestantske cerkve, ki delujejo po učenju Martina Luthra. V ospredju je teologija križa: opravičenje, ki ga prinaša Jezus Kristus po svojem križu. Verujejo, da je za opravičenje potrebna zaupna vera, ki jo utrjuje božja beseda in zakramenta - krst in spomin Gospodove večerje, ki pa sta odrešilna le, če ju človek sprejema v veri. Izvir prave teologije je Sveto pismo. Glede evharistije Luther zagovarja realno Kristusovo navzočnost, nekateri poznejši protestanti pa le duhovno ali simbolično. Protestantsko bogoslužje je naslonjeno predvsem na božjo besedo - branje Svetega pisma in pridigo, občasno pa tudi spomin svete večerje, ki obsega tudi obhajilo pod obema podobama. Spoštujejo, vendar ne vselej in povsod enako, tudi druge obrede: konfirmacijo (potrditev), spoved (navadno s skupno odvezo), molitve nad bolnikom, ordinacijo duhovnikov ter zakon s poročnim blagoslovom (v skladu s Svetim pismom poudarjajo vrednoto trdnega zakona, a v skrajnem primeru dopuščajo ločitev zakona in ponovno poroko). Cerkev mora biti urejena demokratično. Pri njenem vodstvu sodelujejo demokratično izvoljeno predsedstvo (senior in inšpektor laik), zbor duhovnikov ali prezbiterij (predsedstva posameznih cerkvenih občin) ter občni zbor, ki je najvišje cerkveno telo (prezbiterij in delegati posameznih cerkvenih občin). Katoliška Cerkev priznava evangeličanski in vsem drugim veljaven krst, če ga le pravilno podeljujejo.

Svobodne cerkvene skupnosti[uredi | uredi kodo]

krščujejo samo odrasle - s potapljanjem Pripadnost Cerkvi je po njihovem stvar svobodne osebne odločitve polnoletnega človeka. Prototip takšnih skupnosti so bile skupine prekrščevalcev (anabaptistov; lat. anabaptizo - ponovno krstim) iz časa reformacije, ki niso priznavale krsta otrok in so zahtevale vnovični krst odraslih. Poznajo krst in Gospodovo večerjo, ki ju nekatere skupnosti pojmujejo kot zakramenta (katoliška Cerkev priznava njihov krst, če ga pravilno podeljujejo). Poleg sebe priznavajo kot legitimne tudi druge cerkvene skupnosti in so v tem smislu ekumensko odprte v nasprotju s sektami, ki zatrjujejo, da so edine v posesti resnice, zato odklanjajo stike navzven ali pa delujejo samo misijonarsko.

Binkoštniki[uredi | uredi kodo]

Binkoštniki obsegajo različne krščanske skupnosti, ki poudarjajo »krst v Svetem Duhu«, ki prinaša dar jezikov (glosolalija) in druge karizme. Skupaj z drugimi kristjani verujejo v Sveto Trojico in v Kristusa Odrešenika, priznavajo izvirni greh, pričakujejo drugi Kristusov prihod in zahtevajo življenje po evangeliju. Kot protestanti priznavajo Sveto pismo za edino in najvišje vodilo življenja, vendar pa ga razlagajo bolj po črki. Obhajajo tudi sveto večerjo pod obema podobama, ki pa jo pojmujejo le kot spomin in simbol povezanosti s Kristusom. Krščujejo samo odrasle, in to s potapljanjem, krst pa jim je le simbol, znamenje odgovora na božji klic. Na zborovanjih mnogi ob molitvi in polaganju rok pričakujejo ozdravljenja. Nekateri verujejo v bližnje tisočletno Kristusovo kraljevanje. Vsaka krajevna binkoštna Cerkev si imenuje pastorja (duhovnika ali duhovnico) in je avtonomna. Pastorji s svojimi pomožnimi pridigarji iz vseh krajevnih Cerkva sestavljajo sinodo, s starešinstvom vseh cerkvenih občin pa skupščino. Sinoda izvoli za dobo treh let predstojništvo, to pa iz svojih članov predstojnika. Za povezavo vseh krajevnih Cerkva skrbijo skupna narodna in svetovna zborovanja. Prave enotnosti pa med raznimi binkoštnimi gibanji ni.

Baptisti[uredi | uredi kodo]

Baptisti (lat. baptizare - krstiti) - veliko vlogo ima v njihovem življenju krst, ki ga podeljujejo le odraslim. Glede nauka med seboj niso enotni. Zelo spoštujejo svobodo vesti in osebno izkustvo. Naglašajo potrebo notranjega spreobrnjenja in vere pred krstom, zato krščujejo le odrasle - s potapljanjem. Priznavajo Sveto Trojico in imajo Sveto pismo za edini vir razodetja. Zakramentov v katoliškem smislu nimajo. Krst jim je le izraz ljubezni do Kristusa in pripravljenosti živeti po njegovem nauku, Gospodova večerja pa duhovno srečanje s Kristusom. Cerkev kot institucijo odklanjajo, pomeni jim le svobodno bratsko združenje. Cerkvene avtoritete ne priznavajo, poznajo pa službo pastorja, starešine in diakona. Radi napovedujejo skorajšnji Kristusov prihod, njegovo tisočletno kraljestvo na zemlji in vesoljno sodbo.

Adventisti[uredi | uredi kodo]

Adventisti (lat. adventus - prihod) imajo ime zaradi velikega pričakovanja skorajšnjega drugega Kristusovega prihoda, ki naj bi se zgodil leta 1843 oz. 1844, po besedah Ellen White, ki je ustanovila adventistično Cerkev sedmega dne, pa naj bi Kristus leta 1844 začel soditi mrtve; za njimi pridejo na vrsto živi, sledi konec sveta. Gospodov dan je namesto nedelje sobota, sicer pa se adventisti držijo nauka protestantskih Cerkva. Krst, edini zakrament, ki ga priznavajo, je mogoče prejeti le po spreobrnjenju in izpričani veri, v starosti vsaj 15 let. Duša po njihovem ni nesmrtna. Nesmrtnosti bodo deležni samo pravični ob drugem Kristusovem prihodu, končno očiščenje vesolja pa bo uresničeno s popolnim uničenjem grešnikov in satana. Pri sobotnem bogoslužju (podobno protestantskemu) obhajajo na tri mesece spomin zadnje večerje, ki je zanje le simbol. Prej si med seboj umivajo noge. S polaganjem rok posvečujejo pastorje, starešine in diakone. Roke polagajo tudi na bolnike. Ob poroki dajejo zaročencem blagoslov.

Kristusova cerkev bratov[uredi | uredi kodo]

Kristusova cerkev bratov je manjša krščanska skupnost; nauk je podoben baptističnemu. Ime bratje je nastalo kot dokaz, da v božji skupnosti ni višjih in nižjih. Spoštujejo Sveto pismo, krščujejo le odrasle s potapljanjem. Pri spominskem obhajanju Gospodove večerje se spominjajo Kristusove žrtve na križu. Živijo preprosto, strogo, oznanjajo mir, prijateljstvo in bratstvo. Vsaka cerkvena občina je samostojna, med seboj se povezujejo. Ni skupnega poglavarja.

Viri krščanstva[uredi | uredi kodo]

  • judaizem (judovska religija) - ne priznavajo Jezusa temveč pričakujejo Mesijo-Odrešenika
    krščanstvo prevzame Mesijo ter monoteizem
  • stoicizem (smer v filozofiji v obdobju helenizma)
    krščanstvo prevzame njihova načela kot so mirno prenašanje tegob in kozmopolitizem (nazor v katerem so vsi ljudje enaki)
  • indoevropska verovanja
    • kult boga svetlobe Mitre in praznovanje njegovega rojstnega dne
      danes je ta dan pri krščanstvu božič
    • nebesa - glavni bog Indoevropejcev je bil bog neba, njegovo prebivališče pa Svarga (Nebesa)
      v stari judovski religiji še ni nebes. Krščanska in Islamska Nebesa so vpliv različnih verovanj v boga neba (imena katerega so: Indra, Perun, Thor, Zeus itd.
  • orientalski kulti:

Pojav krščanstva[uredi | uredi kodo]

Palestina v 1. stoletju našega štetja, ko je bil upravitelj te pokrajine Poncij Pilat. Za začetek krščanstva lahko štejemo Jezusovo javno delovanje, okoli leta 33 našega štetja. Po Jezusovi smrti so njegov nauk širili njegovi učenci - apostoli. Toda verjetno bi krščanstvo ostalo nepomembna judovska ločina, če se ne bi sveti Pavel (imenovan tudi Savel iz Tarza) odločil, da novo vero odpre širokim ljudskim množicam (kozmopolitizem).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glejte glavni članek Zgodovina krščanstva.

Krščanstvo je potem širilo svoj vpliv med Judi in nejudi, z nazorom, da so vsi ljudje pred Bogom enaki.

Krščanstvo je sprejelo nekatere navade, obrede in praznike tudi iz (orientalskih) kultov, razširjenih v takratnem rimskem imperiju. Odločilen vpliv je imela tudi vojna sodnega dne (66-70) v katera so se Judje uprli Rimljanom.

Krščanstvo se je kot takrat še nezaželeno vero preganjalo oziroma skušalo uničiti predvsem preko teh mož:

Cesar Galerius Maksimilianus je 30. aprila 311 v vzhodnorimski prestolnici Nikomediji izdal tolerančni edikt. Z njim je krščanstvo postalo dovoljena vera, končalo pa se je preganjanje in ubijanje vernikov. Pred tem, leta 306 je cesar Konstantin Chlorus odpravil preganjanje kristjanov v zahodni polovici imperija. Le dve leti po izdaji tolerančnega edikta je Konstantin I. Veliki s podobnim milanskim ediktom razglasil versko strpnost in priznal krščanstvo. Uradna vera cesarstva pa je postalo v času Teodozija leta 391.

V začetku je bilo krščanstvo organizirano kot skupnost med seboj neodvisnih samostojnih (avtokefalnih), pa vendar usklajenih Cerkva. Pozneje so bili spori med različnimi Cerkvami vedno hujši, še zlasti med rimsko in grško Cerkvijo. To je pripeljalo do velike shizme - razkola na zahodno in vzhodno krščanstvo.

Sorodna verstva[uredi | uredi kodo]

Jezusa Kristusa in Sveto pismo uporabljajo kot temelj verovanja tudi cerkve, ki se z dopolnilnimi razodetji in teologijo oddaljujejo od krščanstva, na primer Cerkev Jezusa Kristusa in svetih poslednjih dni (mormonska cerkev). Samostojno svetovno verstvo je Islam, čeprav priznava Jezusa Kristusa kot enega izmed prerokov in upošteva sorodnost židovstva, krščanstva in islama, ki so verovanja »knjige« (Svetega pisma), ter njihov skupni izvor v Abrahamovem (Ibrahimovem) monoteizmu, vendar daje največjo veljavo kasnejšemu razodetju po preroku Mohamedu.

Starokrščanska umetnost[uredi | uredi kodo]

Starokrščansko umetnost je opredeljevalo predvsem slikanje v katakombah in na sarkofagih ter monumentalna arhitektura (bazilika).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

[2] [4] http://www.religioustolerance.org/chr_capr.htm http://www.religionfacts.com/christianity/charts/catholic_protestant.htm

[3] http://christianityinview.com/xncomparison.html

Sklici[uredi | uredi kodo]