Binkoštništvo
 |
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Bínkoštništvo je protestantsko gibanje. Spada med evangeljske Cerkve, za razliko od druge glavne veje, evangeličanskih cerkva, ki združuje bolj formalne reformirane cerkve luteranske in sorodnih veroizpovedi. Binkoštniki vidijo svoje korenine v sorodnih krščanskih tokovih, evangelijskih karizmatičnih gibanjih od 2. stoletja do sedanjosti. Sedanje binkoštne cerkve so se razmahnile zlasti v 20. stoletju, tako, da se med binkoštnike danes uvršča (po različnih ocenah) od 100 do 450 milijonov vernikov[1] ali do 25 % vseh kristjanov. Veliko binkoštnikov je v Latinski Ameriki, ZDA in v nekaterih Azijskih deželah. V Južni Koreji deluje največja binkoštna verska skupnost z okoli 800.000 člani. V Sloveniji deluje Binkoštna cerkev v Republiki Sloveniji.
Poimenovanje izhaja iz imena za krščanski praznik binkošti (starogrško πεντηκοστή (ἡμέρα), pentekostē (ēmera), »petdeseti (dan)«). Praznik se obhaja na 50. dan po Veliki noči v spomin na svetopisemski dogodek, ko naj bi se na petdeseti dan po Kristusovem vstajenju in v skladu z njegovo napovedjo na učence izlil Sveti Duh, s tem pa naj bi bila ustanovljena Jezusova cerkev. Na ta dan so nekateri učenci izpričali čudežni pojav govorjenje v neznanih tujih jezikih (glosolalija), kar je pogosto znamenje posebnega daru pri binkoštnikih kot tudi v sodobnih karizmatskih ločinah.
Binkoštne in sorodne reformne cerkve sebe opredeljujejo kot evangelijske cerkve, za razliko od evangeličanskih cerkva, ki pripadajo bolj formalni veji protestantizma, kamor sodijo tudi državne vere v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in v Skandinaviji.
Najbolj sorodna so binkoštništvu številna karizmatska gibanja, ki so se pojavljala v vsej zgodovini krščanstva. Binkoštniki vidijo sorodnosti, kljub znatnim razlikam v teologiji, na primer z bogomili, katari, albižani ter husiti in prekrščevalci.[2]. Obstoj ljudskih verskih gibanj ob bolj formalnih veroizpovedi je izpričan tudi za obdobje Reformacije. Na Slovenskem so bili takrat zelo dejavni prekrščevalci, ki naj bi jih bilo v Trubarjevih časih več kot luterancev[3]
Skupno tem gibanjem je stremljenje k prenovi duha cerkve, ki je nasproten formalizmu, tradicionalizmu in teološki racionalizmu uveljavljenih, pogosto oblastniških cerkva. Z vračanjem k besedi Svetega pisma in verskim izkustvom tistih, ki jim pripisujejo poseben dar zamaknjenosti, se v teh obnovitvenih valovih verniki skušajo približati apostolskemu času, z živahnimi bogoslužji, ki naj bi bila navdihnjena s Svetim Duhom, kot v apostolskih časih na »petdeseti dan« - Binkošti.
Binkoštniki verujejo v potrjevanje vere z božanskimi znamenji in čudeži, med drugim pogosto z glosolalijo, »govorjenjem v tujih jezikih«.
Binkoštni kristjani v številkah [uredi]
| VERSTVA L. 2005[4] | ŠTEVILO PREBIVALSTVA | SVETOVNI DELEŽ % | RAST PRIPADNIKOV % |
|---|---|---|---|
| RIMOKATOLIKI | 1,15 milijarde | 17,4 % | 1,7 % -1,2 % v ZDA in EU |
| BINKOŠTNIKI reformirane cerkve Pentecostal Church |
550 milijonov | 9,5 % | 2,4 % najbolj rastoča veja kristjanov |
| KRISTJANI SKUPAJ | 2,14 milijarde | 31,4 % 34,3 % 2050 |
1,3 % 2010 +1,3 % 2050 |
| ISLAM | 1,31 milijarde | 19,2 % 25 % 2050 |
1,9 % 2010 +5,4 % 2050 |
| JUDJE | 13 milijonov | 0,2 % | -0,6 % |
| HINDUIZEM | 810 miljonov | 13,4 % 13,2 % 2050 |
1,7 % 2010 -0,2 % 2050 |
| BUDIZEM | 360 miljonov | 5,9 % 4,8 % 2050 |
1,1 % 2010 -1,1 % 2050 |
Leta 1900 so Binkoštni karizmatiki šteli 980 tisoč pripadnikov, l. 2010 pa 612 milijonov. Največjo rast binkoštniki merijo v Južni Koreji (l. 2010 800 tisoč pripadnikov) in na Kitajskem (po nekaterih meritvah l. 2010 2,5 milijona). Priče smo torej najhitrejši rasti števila kristjanov v vsej dvatisočletni zgodovini krščanstva. Kristjani se po nauku iz Nove zaveze držijo Jezusovih besed: Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha. (Mt 28,19)
Iz preglednice so razvidni tudi trendi večjih svetovnih verstev. Hinduizem in budizem bosta po nekaterih projekcijah v sredini 21. stoletja začela močno zaostajati. Najbolj se bosta krepila krščanstvo in islam. V krščanstvu je opazen porast protestantske veje – karizmatičnih binkoštnikov, še posebej je zaznati njihovo povečano navzočnost na Kitajskem, eno največjih rasti pa beležijo v Južni Koreji. V ZDA in EU je zaznati 1,2% upad katolištva, ki pa je zato toliko bolj dejavno v Afriki in južni Ameriki. Že sedaj pa je absolutna številka muslimanov za 200 milijonov večja od pripadnikov največje krščanske cerkve. Po trendu, razvidnem iz preglednice, bo islam lahko v bližnji prihodnosti verska skupnost z največjim številom pripadnikov na zemeljski obli po absolutnem številu in po projekcijah z najvišjo rastjo leta 2050.
Viri in opombe [uredi]
- ^ Evangelijska cerkev Novo Mesto navaja zgornjo oceno na osnovi: »John Drane, Kristjani skozi stoletja po vsem svetu, Koper: Ognjišče (1996), str. 10, kjer navaja 410 milijonov binkoštnikov, kar potrjuje tudi eden najuglednejših nevtralnih strokovnjakov, David B. Barrett, v znani oxfordski izdaji “World Christian Encyclopedia”«
- ^ Evangelijska cerkev Novo Mesto navaja kot ločine sorodnih usmeritev: bogomile, katare, valdenžane, fratičele, albižane, husite, prekrščevalce (anabaptiste), kvietiste, pietiste, metodiste in puritance.
- ^ Po navedbi zgodovinarja dr. Josipa Grudna je “Trubar sam pravil, da je bilo sprva število prekrščevalcev (anabaptistov) pri nas mnogo večje, kakor luteranov”. (Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda – 1. del, Mohorjeva družba, Celje 1992, 607-608, 721; ponatis)
- ^ * http://en.wikipedia.org/wiki/Christian_population_growth
