Deset Božjih zapovedi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Desét Bòžjih zapòvedi ali dékalog so pravila, po katerih naj bi se ravnalo človeštvo, da bo živelo v sožitju. Judje in kristjani verujejo, da se je Bog prikazal Mojzesu na gori Sinaj v obliki gorečega grma, in mu dal v hrambo dve kamniti plošči z vklesanimi zapovedmi. Po drugi razlagi naj bi Mojzes plošči napisal po božjem nareku.

Deset zapovedi

10 zapovedi v Svetem pismu (5 Mz 5,2-17; SSP)[uredi | uredi kodo]

Tukaj je prepis 10 zapovedi iz Svetega pisma, Slovenski standardni prevod:

  1. Jaz sem GOSPOD, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. Ne imej drugih bogov poleg mene!
  2. Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, GOSPOD, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, 6 toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi.
  3. Ne izgovarjaj po nemarnem imena GOSPODA, svojega Boga, kajti GOSPOD ne bo pustil brez kazni tistega, ki po nemarnem izgovarja njegovo ime!
  4. Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota za GOSPODA, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat! Kajti v šestih dneh je GOSPOD naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival. Zato je GOSPOD blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.
  5. Spoštuj očeta in mater, da se podaljšajo tvoji dnevi na zemlji, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog!
  6. Ne ubijaj!
  7. Ne nečistuj!
  8. Ne kradi!
  9. Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu!
  10. Ne žêli hiše svojega bližnjega! Ne žêli žene svojega bližnjega ne njegovega hlapca in dekle, ne njegovega vola in osla, ne česar koli, kar pripada tvojemu bližnjemu!

Struktura[uredi | uredi kodo]

Božje zapovedi se delijo na dva dela: prvi del zapovedi (od 1. do 3.) govori o odnosu človeka do Boga, drugi del zapovedi (od 4. do 10.) pa o odnosu človeka do drugih ljudi.

Jezus je 10 zapovedi povzel v dve zapovedi (Mr 12,30-31):

  1.  »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo.«
  2.  »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.«

in povedal, da so v teh dveh zapovedih zaobjeti vsi nauki Svetega pisma.

Komentar[uredi | uredi kodo]

Zapoved: Ne delaj si rezane podobe,...[uredi | uredi kodo]

Deset zapovedi iz 5. Mojzesove knjige (Devteronomij) ima obliko, v kakršni jih je Mojzes prejel, med tem ko so zapovedi, navedene čisto zgoraj, nekakšni »izvlečki«, ki se danes uporabljajo v Cerkvi in so vključeni v cerkveni nauk.

Kljub »okrajšanju« pa obstaja nekaj razlik. Zapoved »Ne skruni Božjega imena« je v vrhnjem seznamu navedena kot druga po vrsti, v Mojzesovi knjigi pa kot tretja. To je zato, ker je zapoved »Ne delaj si rezane podobe /.../« izpadla. Vzrok zato je razvoj krščanstva v prvih stoletjih. Po sporu med ikonoklasti in ikonoduli so kristjani sprejeli uradno tolmačenje, da Božje zapovedi ne prepovedujejo izdelave podob, pač pa njihovo čaščenje. V starozaveznem času je obstajala velika nevarnost, da bi Izraelci zapadli malikovanju poganskih bogov, saj so bili obkroženi s poganskimi narodi. S tem namenom jim je bila dana zapoved, naj si ne delajo sploh nikakršnih podob (to je hkrati vzrok bornosti Judovske upodobitvene umetnosti). V poznejšem času za kristjane ta razlog ni bil več aktualen.

Z odpravo druge zapovedi je nastal številčni zamik, ki pomeni, da je deseto mesto postalo prosto (le devet zapovedi). To so odpravili z razčlenitvijo (nekdanje) desete zapovedi »Ne želi /.../« na dva dela, katere del »Ne želi svojega bližnjega žene« je postal deveta zapoved, »Ne želi svojega bližnjega blaga« pa prenovljena deseta.

Zapoved: Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj![uredi | uredi kodo]

Zapoved »Spominjaj se sobotnega dne« se nanaša na 7. dan tedna, ki ga je Bog določil kot prost dan počitka, saj je tudi sam pri stvarjenju sveta 6 dni delal, sedmi dan pa počival (1Mz 2,1-4). Pri Judih je bil 7. dan tedna sobota (šabat), kakor je Bog po Mojzesu zapisal v 4. zapovedi (glej Mojzesove zapovedi zgoraj). Judovska duhovščina je nato tekom stoletij sama nadgrajevala to zapoved z natančnimi določili, kaj se sme delati in kaj ne. Bilo jih je natanko 365. Tako je nastala gora odredb, ki se jih je moral vsak pravoveren Jud pikolovsko držati. Jezus Kristus je duhovščini očital , da skrbijo samo za zunanje izpolnjevanje zapovedi, da se lahko s tem postavljajo pred ljudmi, medtem ko je njihova notranjost nepostavna (Mt 23,27-28). Grajal jih je tudi zaradi dejstva, da vežejo težka in neznosna bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom nočejo premakniti (Mt 23,4). S tem je Jezus jasno pokazal, kako lahko človeka izpolnjevanje mnogih pravil popolnoma odvrne od duhovnega življenja in ga usužnji, ter poudaril: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote.« (Mt 2,27).

Sobota je kot dan počitka bila v veljavi vse do leta 364, ko je koncil v Laoidikeji odredil, da se v soboto več ne počiva in da se poslej Gospoda slavi na nedeljo (kanon 29), čeprav v kanonu 19 zahteva, da se evangeliji berejo ob sobotah. Koncil v Kalcedonu leta 451 je ta kanon potrdil.

10 zapovedi v rimo-katoliškem katekizmu[uredi | uredi kodo]

Tukaj je prepis »katehetskega obrazca« iz rimo-katoliškega katekizma:

  1. Veruj v enega Boga!
  2. Ne skruni božjega imena!
  3. Posvečuj Gospodov dan!
  4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji!
  5. Ne ubijaj!
  6. Ne nečistuj!
  7. Ne kradi!
  8. Ne pričaj po krivem!
  9. Ne želi svojega bližnjega žene!
  10. Ne želi svojega bližnjega blaga!

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]