Protestantizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Niz člankov krščanstvo

Osebnosti Jezus Kristus Devica Marija Apostoli Cerkveni očetje Svetniki Papeži

Zgodovina Ekumenski koncili Velika shizma Katolištvo Pravoslavje Protestantizem

Osnove Sveta Trojica Cerkev Sveto pismo Zakramenti

Molitve Oče naš Zdrava Marija Veroizpoved Rožni venec

p • p • u

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Protestantizem velja za eno od treh največjih vej krščanstva (skupaj z rimskokatolištvom in pravoslavjem), obsega pa različne obsege teoloških in družbenih pogledov. V Sloveniji večina protestantov živi v Prekmurju in pripada Evangeličanski Cerkvi.

Vsebina 1 Začetki 2 Lastnosti 3 Protestantske države 4 Sprava 5 Protestantske denominacije 6 Pomembni protestanti v Sloveniji 7 Viri in opombe

[uredi] Začetki

Protestantizem se je začel, ko je Martin Luther leta 1517 nabil na cerkvena vrata v Wittenbergu 95 tez (zahtev) protestantov. Gibanje je dobilo ime leta 1539 po skupini nemških knezov, ki so tega leta protestirali pri Papežu, ker niso smeli imeti svojih verskih idealov. Lutrove ideje so kmalu prevzeli tudi drugi evropski misleci (Francoz Jean Calvin, Švicar Ulrich Zwingli ...) in jih razširili po Evropi.

Najpomembnejše zahteve protestantov:

• zahteva po nepriznavanju papeža,
• zahteva po neposrednem stiku med verniki-laiki in Bogom,
• proti celibatu,
• proti spovedi,
• proti čaščenju svetnikov,
• za odpravo samostanov,
• zahteva za opravljanje bogoslužja v ljudskem jeziku, ne v latinščini
• zahteva po prevodu biblije,
• zahteva proti izkoriščanju preprostih ljudi, na račun katerih se Rimskokatoliška Cerkev bogati,
• zahteva proti prodaji odpustkov za denar,
• zahteva proti gradnji bogatih katoliških cerkva...

[uredi] Lastnosti

Protestantizem je izrazil občutke nepomembnosti in ranljivosti; uničil je človekovo zaupanje v brezpogojno božjo ljubezen; človeka je učil, naj se s prezirom in nezaupanjem obnaša proti sebi in proti drugim; od človeka je ustvaril sredstvo in ne cilj. Tako se je odrekel nekaterim elementom, ki so značilni za judovsko-krščansko tradicijo. Te religijske doktrine so odražale povprečna razmišljanja tedanjega srednjega razreda in so med drugim učile, da lahko posameznik nadvlada sumnjičavost in nespokojnost, če popolnoma sprejme svojo nemoč in gnilo naravo. Doktrine so prav tako vključevale strahospoštovanje in ljubezen do avtoritete, dasi so hkrati učile neodvisnost posameznika glede religioznih vprašanj.^[1]

[uredi] Protestantske države

Prve protestantske države so nastale na območju današnje Nemčije.

[uredi] Sprava

Sprava je bila dosežena z mirom v Augsburgu, leta 1555, kjer je bila dosežena verska svoboda za kneze in fevdalne stanove, njihovi podložniki pa so morali versko usmerjenost sprejeti po svojem gospodarju (Cuius regio, eius religio - Kogaršnja oblast, tega religija).

[uredi] Protestantske denominacije

Znotraj protestantizma so nastale naslednje denominacije:

• adventizem
• anabaptizem in baptizem
• anglikalizem/episkopalizem
• kalvinizem/reformirani in prezbiterijci
• luteranstvo ali evangeličanstvo
• metodizem/veslejanstvo in svetniško gibanje
• pentekostalizem in karizmatizem
• kvekerizem
• obnovitveno gibanje

Glej tudi:

• Starokatoliška Cerkev

[uredi] Pomembni protestanti v Sloveniji

• Primož Trubar (1508 - 1568), avtor Abecednika in Katekizma prve slovenske knjige, 1550
• Jurij Dalmatin (ok. 1547 - 1589), prvi prevajalec celotnega Svetega pisma v slovenščino (izšlo 1584)
• Adam Bohorič (ok. 1520 - 1598), avtor prve slovenske slovnice Articae horulae succisivae (sicer napisana še v latinščini, izšla 1584) in črkopisa bohoričice
• Sebastijan Krelj (1538 - 1567), slovenski pisatelj, pesnik in slovničar

[uredi] Viri in opombe