Sebastijan Krelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sebastijan Krelj
Rojstvo 1538({{padleft:1538|4|0}})
Vipava
Smrt 25. december 1567
Ljubljana
Poklic teolog  *
Poznan po protestantski pisatelj

Sebastijan Krelj, slovenski jezikoslovec, teolog, protestantski pridigar, prevajalec in pisatelj, * 1538, Vipava, † 25. december 1567, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rojstna hiša v Vipavi

Študiral je v Jeni pri protestantskem teologu, jezikoslovcu in zgodovinarju M. Vlačiću-Iliriku. Postal je magister, leta 1561 pa je bil že njegov pomočnik. Iz Jene se je z Vlačićem preselil v Regensburg, leta 1563 je z njim obiskal Ljubljano, kjer se je seznanil s Trubarjem in postal drugi pridigar. Po Trubarjevem odhodu v Nemčijo, je leta 1565 postal njegov naslednik in drugi superintendant slovenske protestantske cerkve. Krelj se je izobrazil na področju teologije, v jezikoslovju (poleg nemščine in latinščine je obvladal grščino in hebrejščino, poznal je tudi hrvaščino, od pisav pa glagolico in cirilico), zato se je ponudil, da bi poučeval na stanovski šoli. Sebastijan Krelj je zbolel za jetiko in 25. decembra 1567 umrl.

Leta 1562 je začel literarno pot z nemškim spisom Christlich bedencken, s katerim je nastopil proti Vlačićevim teološkim nasprotnikom. Leta 1563 je v pesmarici, ki sta jo uredila Klombner in Juričič, objavil dve pesmi (Symbolum Luther in Ta 14. inu 53. Psalm). Istega leta je napisal Summe christlicher Lehre, ki ni izšla v tisku, ampak je zametek poznejše Otročje biblije. Leta 1566 je izdal Otročjo biblijo, v katero je prenesel pravopisne in jezikoslovne reforme Trubarjevega pisanja, ob malem Abecedniku je objavil slovarček štiriindvajsetih besed, Katekizem v petih jezikih, navodilo za krščansko življenje in razlike med protestantsko in katoliško vero, Trubarjevo pesem Ne daj, Oča in svojo pesem O Bog Oča, nebeski Kral. Ohranjeni so le trije izvodi ; prvi se nahaja v Vatikanu, drugi v Londonu, tretji pa v Ulmu. Leta 1567 je izdal prvi del prevoda postile, katere avtor je Johannes Spangenberg. Naslov prevedene postile je Postila slovenska. V uvodu je zagovarjal svojo pravopisno reformo: dosledno je rabil znake za sičnike in šumnike, označil je mehki lj in nj, ločil u in v, uvedel akcentne znake in dodal znak ch za ć. Na koncu knjige je omenil, da je izdal samo prvi del, ker mu je za ostale primanjkovalo sredstev. Napisal je tudi enajst cerkvenih pesmi, izmed katerih jih je pet samostojnih prepesnitev svetopisemskega besedila, šest pa prevodov iz nemščine. Prizadeval si je zediniti Slovence in Hrvate v skupnem črkopisu, vendar ta poskus ni naletel na razumevanje pri Hrvatih. Kreljeve pravopisne reforme sta uveljavila Jurij Dalmatin v Bibliji in Adam Bohorič v prvi slovenski slovnici Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae). Pisal je v čistem jeziku, skladnja je domača in preprosta. V pisavi knjižne slovenščine ni upošteval le enega krajevnega govora, temveč je zajemal izraze iz več narečij. Njegov jezik vsebuje manj germanizmov kot Trubarjev in Krelj manjkrat uporablja člen po nemškem načinu.

Dela[uredi | uredi kodo]

  • Christlich bedencken, ob vnd wie fern ein jglicher Christ, die Rotten vnd Secten, auch allerley offentliche Irthumen vnd Reliogionstreitte, beide von Rechts wegen, vnd auch mit der that, zu richten vnd zu anathematiziren, schüldigsey (1562)(COBISS)
  • Otročja biblija (1566) (COBISS)
  • Postila slovenska (1567)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Stanko Janež (1978): Pregled slovenske književnosti. Maribor, Založba Obzorja. (COBISS)
  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 6 (1988). Ljubljana, Mladinska knjiga. (COBISS)
  • Butola, Frančiška, Svetina,Peter (1996): Slovenska književnost. Ljubljana, Cankarjeva založba. (COBISS)
  • Veliki splošni leksikon; knjiga 4 (1996). Ljubljana: DZS. (COBISS)
  • Žebovec, Marjeta (2010): Slovenski književniki : rojeni do leta 1869. Ljubljana: Založba Karantanija. (COBISS)
  • Rigler, Jakob (1968): Začetki slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. (COBISS)
  • Narat, Jožica (2006): Sebastijan Krelj v Škrabčevih očeh. Nova Gorica : Frančiškanski samostan Kostanjevica. (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]